V Sloveniji se je v letu 2019, 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na 858 oskrbovalnih območjih, na katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode – monitoring, na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba). V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. Dostopnost do pitne vode se je v obdobju 2004–2019 nekoliko izboljšala.
Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004–2019 ter prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal (brez nadzora), za leto 2019 tudi po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja eno oskrbovalno območje, ali se deli na več oskrbovalnih območij, glede na definicijo: oskrbovalno območje je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem pitna voda prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih združujemo tudi v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev.
Sistem za oskrbo s pitno vodo se oskrbuje iz vodnih virov:
- s podzemno vodo brez vpliva površinske vode,
- s podzemno vodo pod vplivom površinske vode (npr. kraški vodonosniki)
- z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) in
- z vodo, ki je nedoločena.
V higienskem smislu oziroma z vidika javnega zdravja uvrščamo med površinske vode tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so pri nas t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samoočiščenja pri prehajanju/pronicanju v podzemlje. Ostale vode so nepovršinske oziroma podzemne vode brez vpliva površinske vode.
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020 (Julij, 2020)
50-500 [%] | 501-1.000 [%] | 1.001 - 5.000 [%] | 5.001 - 10.000 [%] | 10.001 - 20.000 [%] | 20.001 - 50.000 [%] | 50.001 - 100.000 [%] | > 100.000 [%] | brez nadzora [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2004 | 5,99 | 3,03 | 12,89 | 11,90 | 15,23 | 21,61 | 14,62 | 6,86 | 7,86 |
2005 | 6,03 | 3,17 | 12,47 | 11,67 | 16,72 | 20,17 | 14,59 | 6,85 | 8,33 |
2006 | 5,75 | 3,18 | 12,56 | 11,45 | 16,13 | 21,49 | 14,54 | 6,82 | 8,09 |
2007 | 5,73 | 3,25 | 12,36 | 10,92 | 16,54 | 23,84 | 11,93 | 6,78 | 8,64 |
2008 | 5,53 | 3,62 | 12,29 | 11,69 | 18,25 | 18,46 | 14,86 | 5,17 | 10,14 |
2009 | 5,39 | 3,62 | 11,59 | 11,12 | 18,69 | 15,87 | 17,32 | 5,12 | 11,28 |
2010 | 5,11 | 3,87 | 11,78 | 10,67 | 19,36 | 15,82 | 17,26 | 5,10 | 11,02 |
2011 | 5,03 | 3,70 | 11,30 | 17,48 | 14,96 | 12,01 | 19,81 | 5,10 | 10,62 |
2012 | 4,87 | 3,82 | 12,34 | 10,73 | 22,12 | 15,62 | 17,39 | 5,77 | 7,33 |
2013 | 4,83 | 3,61 | 12,56 | 10,84 | 22,09 | 15,73 | 17,37 | 5,77 | 7,20 |
2014 | 4,72 | 3,51 | 12,47 | 10,61 | 18,56 | 21,10 | 13,76 | 5,97 | 9,30 |
2015 | 4,82 | 3,60 | 12,57 | 11,00 | 19,62 | 22,31 | 13,75 | 5,84 | 6,48 |
2016 | 4,76 | 3,51 | 12,20 | 10,30 | 20,00 | 23,87 | 13,79 | 6,02 | 5,55 |
2017 | 4,82 | 3,27 | 12,22 | 9,98 | 20,04 | 24,09 | 13,78 | 6,02 | 5,79 |
2018 | 4,71 | 3,17 | 11,81 | 10,27 | 21,61 | 23,47 | 13,09 | 6,03 | 5,83 |
2019 | 4,60 | 3,20 | 11,90 | 9,80 | 22,40 | 22,30 | 13 | 6 | 6,80 |
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)
50-500 [št.] | 501-1.000 [št.] | 1.001 - 5.000 [št.] | 5.001 - 10.000 [št.] | 10.001 - 20.000 [št.] | 20.001 - 50.000 [št.] | 50.001 - 100.000 [št.] | > 100.000 [št.] | SKUPAJ [št.] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2004 | 706 | 85 | 112 | 32 | 22 | 15 | 4 | 1 | 977 |
2005 | 721 | 90 | 109 | 32 | 24 | 14 | 4 | 1 | 995 |
2006 | 692 | 90 | 111 | 32 | 23 | 15 | 4 | 1 | 968 |
2007 | 697 | 91 | 111 | 31 | 24 | 16 | 3 | 1 | 974 |
2008 | 695 | 102 | 110 | 33 | 26 | 13 | 4 | 1 | 984 |
2009 | 688 | 102 | 105 | 33 | 27 | 12 | 5 | 1 | 973 |
2010 | 669 | 113 | 108 | 32 | 28 | 12 | 5 | 1 | 968 |
2011 | 634 | 108 | 111 | 33 | 28 | 11 | 5 | 1 | 931 |
2012 | 597 | 111 | 115 | 32 | 31 | 11 | 5 | 1 | 903 |
2013 | 583 | 105 | 118 | 32 | 31 | 11 | 5 | 1 | 886 |
2014 | 544 | 102 | 119 | 31 | 27 | 16 | 4 | 1 | 844 |
2015 | 569 | 105 | 120 | 32 | 29 | 17 | 4 | 1 | 877 |
2016 | 572 | 101 | 114 | 30 | 30 | 18 | 4 | 1 | 870 |
2017 | 576 | 94 | 114 | 29 | 30 | 18 | 4 | 1 | 866 |
2018 | 571 | 92 | 111 | 30 | 32 | 17 | 4 | 1 | 858 |
2019 | 573 | 91 | 111 | 29 | 33 | 16 | 4 | 1 | 858 |
NLZOH (2020); SURS, 2019 (Julij, 2020)
mala (50-1000) [%] | srednja (1000-10.000) [%] | velika (>10.000) [%] | brez nadzora [%] | |
---|---|---|---|---|
Gorenjska | 8,75 | 28,17 | 57,18 | 5,91 |
Goriška | 17,35 | 28,14 | 46,77 | 7,74 |
JV Slo | 8,39 | 29,99 | 55,40 | 6,22 |
Koroška | 15,79 | 59,17 | 0 | 25,04 |
Obalno-kraška | 1,57 | 0 | 89,96 | 8,48 |
Osrednjeslovenska | 4,18 | 10,51 | 81,46 | 3,84 |
Podravska | 2,72 | 22,63 | 67,16 | 7,49 |
Pomurska | 7,48 | 22,38 | 66,99 | 3,15 |
Posavska | 20,33 | 28,90 | 41,84 | 8,92 |
Prim.-notransjka | 7,18 | 35,80 | 56,94 | 0,08 |
Savinjska | 8,85 | 20,40 | 60,22 | 10,53 |
Zasavska | 27,22 | 49,40 | 19,96 | 3,42 |
Slovenija | 7,73 | 21,78 | 63,65 | 6,83 |
NLZOH, 2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)
Tip vodnega vira - surova voda | Število oskrbovalnih območij | Delež oskrbovalnih območij (v %) |
Podzemna - brez vpliva površinske vode | 441 | 51,3986014 |
Podzemna - pod vplivom površinske vode | 402 | 46,85314685 |
Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom | 14 | 1,631701632 |
Nedoločeno | 1 | 0,116550117 |
SKUPAJ | 858 | 100 |
NLZOH, 2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)
Tip vodnega vira - surova voda | Število uporabnikov pitne vode | Delež uporabnikov pitne vode (v %) | ||
Podzemna - brez vpliva površinske vode | 1232671 | 63,32723695 | ||
Podzemna - pod vplivom površinske vode | 691717 | 35,53626747 | ||
Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom | 22051 | 1,13284802 | ||
Nedoločeno | 71 | 0,003647554 | ||
SKUPAJ | 1946510 | 100 |
Nova direktiva EU o kakovosti pitne vode, Directive (EU) 2020/2184 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption, se zavzema za doseganje naslednjih ciljev:
V letu 2019 se je iz podzemnih vodnih virov (brez vpliva površinske vode) oskrbovalo 63,3 % (1.232.671) prebivalcev Slovenije na 51.4 % (441) oskrbovalnih območjih; iz površinskih vodnih virov, vključno z vodnimi viri, ki so pod vplivom površine in površinske vode se je oskrbovalo 35,5 % (691.717) prebivalcev na 46,9 % (402) oskrbovalnih območjih; z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) se je oskrbovalo 1,1 % (22.051) prebivalcev na 1,6 % (14) oskrbovalnih območjih. Podatka ni (nedoločeno) za 71 (0,0 %) prebivalcev na 1 (0,1 %) oskrbovalnem območju (NLZOH, 2020).
Na oskrbovalnih območjih, vključenih v monitoring se je oskrbovalo skupaj 93,2 % (1.946.510) prebivalcev Slovenije. Glede na vse prebivalce se je skoraj dve tretjini (63,6 % - 1.329.862) prebivalcev oskrbovalo na velikih oskrbovalnih območjih (več kot 10.000 prebivalcev), skoraj tri četrtine (73,5 % - 1.535.602) na oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev, skupaj na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih (več kot 1.000 prebivalcev) se je oskrbovalo 85,4 % - 1.784.946 prebivalcev ter 7,7 % - 161.564 prebivalcev na malih oskrbovalnih območjih (50 - 1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 6,8 % - 142.800 prebivalcev (brez nadzora); ti prebivalci so se oskrbovali iz sistemov z manj kot 50 oseb (npr.: lastna oskrba, samooskrba - kapnica) (NLZOH, 2020; SURS, 2019).
V letu 2019 je bilo vključenih v monitoring pitne vode 858 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev ter javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. V posameznih letih se je število gibalo med 844 in 995. Razlike so tudi med velikostnimi razredi, zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključevanja prebivalcev na večja idr. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).
Kakovost pitne vode je dobra praviloma na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih ter malih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. V splošnem je kakovost sorazmerna z velikostnim razredom oskrbovalnih območij. Po statističnih regijah je bil največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih v Obalno-kraški (90 %), Osrednjeslovenski regiji (82 %) ter Podravski regiji in Pomurski regiji (po 67 %). Največji delež prebivalcev brez monitoringa pa je bil v Koroški regiji (25 %) in Savinjski regiji (11 %). V Koroški regiji tudi ni velikega oskrbovalnega območja, v Obalno-kraški regiji ni srednjega oskrbovalnega območja. (NLZOH, 2020).
Pravilnik o pitni vodi določa v drugem odstavku 32. člena: »Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna.« V Sloveniji se skoraj četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero obdelava surove vode - priprava vode ni potrebna. Za izračun smo upoštevali oskrbovalna območja s podzemnimi vodnimi viri, ki so brez vpliva površine ali površinske vode, ki nimajo priprave vode. Vključenih je 16 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev (22 % - 466.269 prebivalcev) oziroma skupaj 22 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 1.000 prebivalcev (23 % - 478.285 prebivalcev). To kaže na izjemno kakovost nekaterih vodnih virov, zlasti na območju Osrednjeslovenske, Gorenjske, Podravske statistične regije idr. (NLZOH, 2019)
Z vidika javnega zdravja je največji delež oskrbovalnih območij, ki niso ustrezno urejena v velikostnem razredu s po 50–500 oseb, ki oskrbujejo 4,8 % - 96.518 prebivalcev in so v večjem deležu mikrobiološko onesnažena, tudi fekalno. Tudi podatki o njihovi kemijski kakovosti so pomanjkljivi (znani so za: 5–10 % oskrbovalnih območij v letih 2006–2010, vsako leto drugih; za 10-14 % oskrbovalnih območjih v letih 2014–2016, 4 % v letu 2017 in v letih 2018-2019 za eno s 500 prebivalci). Oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50–500 prebivalcev so bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi oz. direktive EU o pitni vodi, ker oskrbujejo 50 ali več oseb. Nekatera ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo upravljanje, niso določena vodovarstvena območja idr.); treba jih je ustrezno urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na večja. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).
V letu 2019 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. Glede na podatke SURS (stanje po H2, 2019), v Ljubljani in Mariboru prebiva 19,4 % (oz. 406.208) prebivalcev. Če za mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci in za podeželje (rural environment) ostala mesta in naselja, se prebivalci v mestnem okolju praviloma vsi oskrbujejo s pitno vodo, vključeno v monitoring (redke so izjeme: nekaj oseb). Ostalih 80,6 % (oz. 1.683.102) prebivalcev, ki živi na podeželju in v manjših mestih, se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom 91,5 % (1.540.302 prebivalcev) ali je brez nadzora 8,5 % (142.800 prebivalcev).
Cilji povzeti po: Directive (EU) 2020/2184 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption, CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), Council Directive 98/83/EC in Commission Directive (EU) 2015/1787; Navodila za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development.
Podatki za Slovenijo:
Metodologija zbiranja podatkov: Od leta 2004 se monitoring pitne vode izvaja po Pravilniku o pitni vodi. Monitoring zagotavlja Ministrstvo za zdravje na mestu uporabe npr. pipa uporabnika. Vzorčenje pitne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, glede na določila 11.-14. člena ter Priloge I in Priloge II Pravilnika o pitni vodi. Program monitoringa v 12. členu Pravilnika o pitni vodi določa mesta vzorčenja, ki morajo biti reprezentativna za posamezno oskrbovalno območje (mesta vzorčenja se določijo v sodelovanju z upravljavci, število mest vzorčenja in število vzorčenj na posameznem mestu se določi glede na velikost oskrbovalnega območja iz Priloge II; določena so tudi rezervna mesta vzorčenja), vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev, pogostost vzorčenja in parametre glede na prilogo II iz priloge I. Program monitoringa mora biti v skladu s kriteriji iz celotne priloge II: DEL A - Splošni cilji in programi monitoringa pitne vode, DEL B - Parametri in pogostnosti, DEL C - Ocena tveganja, po določenih parametrih iz Priloge I.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalci brez monitoringa |
Število |
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020; SURS, 2019 |
2004–2019 |
v oktobru tekočega leta za preteklo leto
|
Letno |
Julij 2020
|
da |
Število oskrbovalnih območij, po velikostnih razredih glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo |
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020
|
|
Letno |
da |
|||
Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij (mala, srednja, velika), prebivalci brez monitoringa (brez nadzora), po statističnih regijah |
Delež |
NLZOH, 2020; SURS, 2019
|
2019
|
|
Letno |
da |
|
Število in delež oskrbovalnih območij, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019 |
|
Letno |
da |
||||
Število in delež prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019 |
|
Letno |
da |
Opredelitev kazalca
Relevantnost kazalca: 1, 2, 3
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
1. Drinking water directive, 2020. Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the quality of water intended for human consumption (recast) ‒ Outcome of proceedings, Brussels, 5 February 2020. Dostopno na: pdf (europa.eu)
2. CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
3. Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
4. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
5. IVZ, 2005. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
6. IVZ, 2006. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
7. IVZ, 2007. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
8. IVZ, 2008. K. Bitenc, I. Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
9. NIJZ, 2014. <Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja. Dostopno 12.10.2020 na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/pogosta_vprasanja_o_pitni_vodi.pdf.
10. NLZOH, 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2013, NLZOH.
11. NLZOH, 2015. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2014, NLZOH.
12. NLZOH, 2016. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 20016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2015, NLZOH.
13. NLZOH, 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2016, NLZOH.
14. NLZOH, 2018. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2017, NLZOH.
15. NLZOH, 2019. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2018, NLZOH.
16. NLZOH, 2020. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, NLZOH.
17. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
18. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
19. Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008–2013 ZZV Maribor, v letih 2014–2019 NLZOH.
20. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
21. SURS - Statistični urad RS (2019). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno.
22. ZZV MB (2009). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008, ZZV Maribor.
23. ZZV MB (2010). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2009, ZZV Maribor.
24. ZZV MB (2011). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2010, ZZV Maribor.
25. ZZV MB (2012). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2011, ZZV Maribor.
26. ZZV MB (2013). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2012, ZZV Maribor.