Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov - vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki) ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Vodno telo podzemne vode je voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode.

Kazalec prikazuje obremenjenost podzemne vode z vsoto pesticidov in posameznimi pomembnejšimi pesticidi v letih 2009 in 2010 ter trende rasti oziroma zniževanja vsebnosti v obdobju 1998-2010.

Pesticidi, ki jih spremljamo v programu državnega monitoringa, so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Glede na namen uporabe so to fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) za varovanje gojenih rastlin, v manjši meri pa tudi biocidi. Uporabljajo se v kmetijstvu kot tudi na nekmetijskih zemljiščih (športne površine, železniški tiri, cestni robovi, parkirišča, pokopališča, parki). Ostanke pesticidov pogosto najdemo tudi na nedovoljenih odlagališčih odpadkov ali v vodah.

Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje podzemne vode, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ker so pesticidi okolju in zdravju škodljivi, nekateri med njimi tudi rakotvorni in mutageni, je spremljanje njihove vsebnosti v podzemni vodi zelo pomembno. V okviru državnega monitoringa analiziramo približno 120 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov – metabolitov.

Uredba o stanju podzemnih voda (2009) določa standard kakovosti za posamezni pesticid, njegove relevantne metabolite in za vsoto pesticidov. Podzemna voda je čezmerno obremenjena s pesticidom ali njegovim relevantnim metabolitom, če je vsebnost višja od 0,1 µg/L, za posamezni organoklorni pesticid iz skupine drinov (aldrin, dieldrin, endrin) pa, če je vsebnost višja od 0,03 µg/L, ali pa je vsota pesticidov višja od 0,5 µg/L.

V obdobju 1998-2010 se je vsebnost vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki zniževala (VD06-2). V Dravski in Murski kotlini je nakazan trend zniževanja vsote pesticidov, na ostalih vodnih telesih statistično značilni trendi za opazovano obdobje niso ugotovljeni. Vsota pesticidov se znižuje predvsem zaradi upadanja vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetil-atrazina, kar kaže na pozitivni učinek prepovedi rabe atrazina. Namesto le-tega se danes uporabljajo druga fitofarmacevtska sredstva, ki pa jih zaradi njihovih ugodnejših fizikalno-kemijskih lastnosti (hitra razgradnja, večja adsorpcija, ipd.) v podzemni vodi redkeje določimo. V podzemni vodi so poleg atrazina na nekaterih merilnih mestih prisotni herbicidi metolaklor, terbutilazin, bentazon, izoproturon, dimetenamid in kloridazon. V osrednjem delu Dravske kotline stalno ugotavljamo močno povišano vsebnost herbicida prometrina, ki se v kmetijstvu že več let ne uporablja.

Za vsa vodna telesa, ki so bila v programu monitoringa podzemne vode v letu 2010 (1001-Savska kotlina in Ljubljansko barje, 1002-Savinjska kotlina, 1003-Krška kotlina, 1010-Kraška Ljubljanica, 1011-Dolenjski kras, 3012-Dravska kotlina, 3015-Zahodne Slovenske gorice, 4017-Vzhodne Slovenske gorice, 5019-Obala in Kras z Brkini ter 6021-Goriška brda in Trnovko-Banjška planota) je na karti (VD06-1) je prikazano aritmetično letno povprečje vsote vseh analiziranih pesticidov v podzemni vodi na posameznih merilnih mestih. V letih 2009 in 2010 se monitoring kakovosti podzemne vode ni izvajal na manj obremenjenih vodnih telesih s kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki. Za vodna telesa podzemne vode 1004-Julijske Alpe v porečju Save, 1005-Karavanke, 1006-Kamniško-Savinjske Alpe, 1007-Cerklansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, 1008-Posavsko hribovje do osrednje Sotle, 1009-Spodnji del Savinje do Sotle, 3013-Vzhodne Alpe, 3014-Haloze in Dravinjske gorice, 4018-Goričko ter 6020-Julijske Alpe v porečju Soče so na karti VD06-1 prikazana letna aritmetična povprečja vsote pesticidov v letu 2008.

Podzemna voda v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo je bolj obremenjena s pesticidi kot podzemna voda v vodonosnikih s kraško-razpoklinsko poroznostjo. Vzrok za večje onesnaženje podzemne vode s pesticidi je bolj intenzivna raba prostora v ravninskih predelih Slovenije, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. V letu 2009 je bil standard za vsoto pesticidov 0,5 µg/L presežen na 7 od skupno 132 merilnih mestih in sicer na dveh merilnih mestih vodnih teles Savska kotlina in Ljubljansko barje (Podreča, Moste) in Dravska kotlina (Brunšvik, Kidričevo) ter na enem merilnem mestu vodnih teles Savinjska kotlina (Gotovlje) in Murska kotlina (Benica). V letu 2010 je bil standard za vsoto pesticidov presežen na 4 od skupno 120 merilnih mestih in to na dveh merilnih mestih Dravske kotline (Brunšvik, Kidričevo) ter na po enem merilnem mestu Savske koline in Ljubljanskega barja (Podreča) in Savinjske kotline (Orla vas).

Na sliki VD06-3 je za obdobje 1998 – 2010 prikazana letna aritmetična srednja vrednost vsote pesticidov na bolj obremenjenih merilnih mestih v Sloveniji. Trend zniževanja je v tem obdobju je ugotovljen v Šikolah , kjer se je vrednost spustila v dopustno območje ter v Kidričevem in Brunšviku (vsa tri Dravska kotlina), kjer pa so vrednosti v letu 2010 še vedno nad standardom kakovosti. V Benici (Murska kotlina), Podreči (Savska kotlina in Ljubljansko barje) in Gotovljah (Savinjska kotlina) je opaziti izrazito nihanje vsote pesticidov (VD06-3).

Vsota pesticidov ni zadosten pokazatelj, da je podzemna voda pri vrednosti manjši od 0,5 µg/L neobremenjena s pesticidi, saj je lahko v njej prisotnih nekaj pesticidov, ki standard 0,1 µg/L presegajo.

Standard za posamezni pesticid pa je bil v letu 2009 presežen 37 krat na 21 merilnih mestih. 90 % merilnih mest s preseženimi vsebnostmi je bilo na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, 10 % pa na vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo. V letu 2010 je bil standard za posamezni pesticid presežen 34 krat na 19 merilnih mestih in to 95 % na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, 5 % pa na vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo. V tabeli VD06-1 so zbrani podatki o onesnaženju podzemne vode s posameznimi pesticidi v letih 2009 in 2010.

Vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo so delno zaščiteni zaradi večje poraščenosti z gozdovi, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin. V večini vodnih teles podzemne vode v alpskem predelu Slovenije, kjer prevladujejo kraški in razpoklinski vodonosniki, so bile do leta 2008 ugotovljene vsebnosti pesticidov večinoma nižje od meje določljivosti analitske metode, zato v letih 2009 in 2010 ta vodna telesa niso bila v programu monitoringa. Tudi na vodnih telesih z nezveznimi in manj izdatnimi razpoklinskimi vodonosniki v letih 2009 in 2010 nismo spremljali vpliva razdrobljenega kmetijstva na povišane vsebnosti pesticidov. Izjema sta bili vodni telesi 3015-Zahodne Slovenske gorice in 4017-Vzhodne Slovenske gorice, kjer je bilo ugotovljeno onesnaženje manjšega prispevnega območja z desetil-atrazinom (Rajšpov izvir). Izvir Krke, ki ga spremljamo od leta 2007, je bil tudi v letu 2009 močno onesnažen z različnimi pesticidi (atrazin, prometrin, terbutilazin, terbutrin, metamitron in izoproturon). Vsota pesticidov (1,52 µg/L) je tri-krat presegla dopustno mejo. V letu 2010 se je stanje izboljšalo, noben od analiziranih pesticidov ni presegel standarda kakovosti.

Za obdobje 1998-2010 so na bolj obremenjenih merilnih mestih Rakičan, Lipovci (Murska kotlina), Brunšvik, Šikole, Kidričevo (Dravska kotlina) in Gotovlje (Savinjska kotlina) prikazane letne aritmetične srednje vrednosti atrazina in desetil-atrazina, ki ju v podzemni vodi najpogosteje določimo (VD06-4 in VD06-5).

Statistično značilni trend zniževanja vsebnosti atrazina v obdobju 1998-2010 je med izbranimi merilnimi mesti ugotovljen v črpališču Šikole, Kidričevem in Brunšviku (Dravska kotlina) ter v Rakičanu in Lipovcih (Murska kotlina). V Kidričevem so vsebnosti atrazina še vedno zelo visoke, višje od standarda pa so tudi v Brunšviku in Šikolah. Vsa tri merilna mesta so v osrednjem delu Dravske kotline. V Kidričevem so vsebnosti atrazina mnogo višje od vsebnosti njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina, kar kaže na dotok svežega atrazina v podzemno vodo. Vsebnosti desetil-atrazina so se na vseh izbranih mestih v obdobju 1998-2010 zniževale, vendar so bile v letu 2010 povprečne vsebnosti z izjemo Kmetijske šole Rakičan in Gotovelj še vedno višje od standarda kakovosti.

Poleg atrazina in njegovega razgradnega produkta v podzemni vodi na nekaterih merilnih mestih ugotavljamo tudi povišane vsebnosti drugih fitofarmacevtskih sredstev:

• Vsebnosti metolaklora nad 0,1 µg/L so bile v obdobju 1998-2010 v 2,2% analiziranih vzorcev največ v vodnih telesih podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Spodnji del Savinje do Sotle in Dolenjski kras. Metolaklor je hitro razgradljiv pesticid, zato dolgoročnih trendov na merilnih mestih ni mogoče določiti. V letih 2007 - 2010 smo na nekaterih merilnih mestih določali tudi njegova najpomembnejša nerelevantna razgradna produkta OXA in ESA. Najvišje vsebnosti metabolita ESA (do 4,7 µg/L) so bile določene na merilnih mestih, kjer se je metolaklor že razgradil in je bila njegova koncentracija pod mejo določljivosti analitske metode (vodna telesa podzemne vode Goričko, Savska kotlina, Ljubljansko barje in Murska in Dravska kotlina).
• Bentazon se je pričel v okviru državnega monitoringa analizirati leta 2003. V obdobju 2003-2010 smo povišane vsebnosti bentazona določili v 1,3% analiziranih vzorcev, največ v vodnih telesih podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Dravska kotlina, Spodnji del Savinje do Sotle in Dolenjski kras.
• Terbutilazin spremljamo od leta 1990. Vsebnosti nad 0,1 µg/L, ki so se v podzemni vodi pojavile šele po letu 2004, so bile analizirane v 0,5% vzorcev.
• Vsebnost dimetenamida, ki ga spremljamo od leta 2003, je 0,1 µg/L presegla v 0,4% analiziranih vzorcev.

Rezultati spremljanja ostankov FFS v podzemni vodi kažejo, da njihova pravilna uporaba ne predstavlja večjega tveganja za kakovost podzemne vode. Kljub temu se moramo zavedati, da imamo na naših njivah neustrezno ozek kolobar, ki ga sestavljata v veliki večini zgolj koruza in žito (predvsem ozimna pšenica in ječmen), kjer kljub ustrezno širokemu spektru dovoljenih herbicidov uporabljamo večinoma manj kot deset aktivnih snovi. Te kljub ugodnim fizikalno kemijskih lastnostim predstavljajo potencialno nevarnost za točkovno onesnaženje, predvsem ob njihovi množični uporabi. Na podlagi rezultatov monitoringa (tako naših kot tujih raziskav) je mogoče z veliko gotovostjo trditi, da lahko ob upoštevanju zakonodaje in priporočil dobre kmetijske prakse še naprej kmetujemo na celotnem območju Slovenije. Seveda pa bomo morali v prihodnje še več pozornosti posvetiti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov FFS, hkrati pa zagotoviti, da pristojne inšpekcije pravočasno ukrepajo v primeru prekomernega onesnaženja podzemne vode.