KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečujeta. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2025 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Suše večje intenzitete se v večjem delu države najpogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko so blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Izjema so vodonosniki na Primorskem in v Ljubljanski kotlini, kjer suše največje intenzitete nastopijo poleti. V obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom je opazen trend naraščanja pojava izrednih suš.

Good

Število organiziranih obiskov naravnih znamenitosti se je v obdobju 1992–2008 skoraj potrojilo, v letu 2008 je bilo prodanih 882 tisoč vstopnic. Največji obisk vsa leta beleži Postojnska jama.

Good

Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji HOS v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Neutral

V naslednjih letih želimo doseči predvsem vzpostavitev in delovanje sistema ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

Good

Po sprejetju predpisa, ki ureja odpadke iz zdravstva, so se zbrane količine teh odpadkov povečale. Predvideva se tudi povečanje zbranih količin odpadnih zdravil saj bo do konca leta 2009 vzpostavljeno zbiranje tudi v lekarnah.

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.