Kazalec prikazuje izobrazbeno strukturo delovno aktivnega prebivalstva po stopnji najvišje dosežene izobrazbe v starosti 25-64 let v Sloveniji ter državah EU-27 ter sredstva, ki so namenjena za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti v deležu BDP.

Izobrazbena sestava prebivalstva zajema sestavo prebivalstva v starostni strukturi ljudi od 25 do 64 let in sicer po najvišji doseženi stopnji formalne izobrazbe po podatkih SURS in Eurostat.

Stopnje formalne izobrazbe zajemajo:
- nižjo izobrazbo, ki vključuje doseženo največ nepopolno ali popolno osnovnošolsko izobrazbo (ISCED 0-2),
- srednjo izobrazbo, ki vključuje doseženo nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, srednjo strokovno ali splošno srednjo izobrazbo (ISCED 3-4)
- terciarno izobrazbo, ki vključuje najvišjo doseženo izobrazbo na višješolski, visokošolski ali podiplomski stopnji študija (ISCED 5-6).

Raziskave kažejo, da obstaja pozitivna povezava med stopnjo izobrazbe posameznika in odnosom posameznika do ravnanja z okoljem. Višja stopnja izobrazbe pogosto pripomore k večjemu zavedanju o okoljskih vprašanjih, razumevanju njihovega pomena ter zmožnosti učinkovitega ukrepanja za varovanje okolja. Slednje je še posebej pomembno za zagotovitev znanj za zeleni prehod.

V prihodnosti bo izobraževanje igralo ključno vlogo pri pripravi mladih generacij na trajnostno prihodnost, kjer bo zeleni in digitalni prehod postal del njihovega vsakdanjega razmišljanja in delovanja. Evropski zeleni dogovor zagotavlja smernice in priložnosti za oblikovanje izobraževalnih sistemov, ki bodo spodbujali in podpirali trajnostni razvoj, in bo tako pripomogel k oblikovanju bolj zavedne, odgovorne in pripravljene družbe na izzive podnebnih sprememb.

Velik delež prebivalstva s terciarno izobrazbo ima pozitiven vpliv na gospodarsko rast. Boljša izobrazba praviloma povečuje zaposlitvene možnosti posameznika. Mladi brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe so v primerjavi z višje izobraženimi posamezniki bolj izpostavljeni brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti. Tudi njihove možnosti za nadaljevanje izobraževanja na višjih stopnjah izobraževanja so manjše. Po drugi strani pa ob odločitvah mladih, da se vpišejo v terciarno izobraževanje in splošnem pomanjkanju delovne sile zaradi demografskih razlogov ter ugodnih gospodarskih gibanjih, številni delodajalci težko dobijo kadre za zaposlitev. Po demografskih projekcijah naj bi se v prihodnjih letih nadaljevala rast števila mladih, vpisanih v srednje šole, s tem pa se bo povečala tudi potencialna ponudba bodoče delovne sile. Pri tem bo bistvenega pomena spodbujanje mladih k vpisu v izobraževalne programe, ki bodo omogočali pridobivanje znanj in veščin za soočanje s hitrimi spremembami pri delu, nastalimi zaradi zelenega in digitalnega prehoda, tehnoloških sprememb, dolgožive družbe in drugih razvojnih trendov (UMAR, 2023).

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je 45,2 % delež prebivalstva Slovenije imelo terciarno izobrazbo. V primerjavi s prejšnjim letom je delež upadel za 0,6 %. Glede na obdobje po letu 1998 pa lahko opazimo močan porast omenjenega deleža. Slednji je namreč leta 1998 znašal 14,4 %. V zadnjih 20 letih pa se je povišal za več kot 3-krat. Dolgoletna rast deleža je povezana z visoko vključenostjo mladih v terciarno izobraževanje in prehajanjem mlajših, ki so v povprečju bolj izobraženi, v višje starostne skupine (demografski učinek).

Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %. Ta delež se je sicer od leta 2002 postopoma zniževal, v zadnjem letu pa je torej dosegel 0,5 % rast. Delež prebivalcev z nižjo izobrazbo prav tako strmo upada že od leta 1998. Takrat je 27,4 % prebivalstva starih od 25 do 64 let imelo nižjo izobrazbo. V letu 2022 je ta delež znašal zgolj še 5,6 %.

Med državami EU-27 je najvišji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v letu 2022 imela Irska (58,9 %). Sledili sta ji Luksemburg (57,8 %) in Belgija (53,2 %). Slovenija se je uvrstila na 12. mesto (45,2 %), kar je nad EU-27 povprečjem (39 %). Najnižji delež sta imeli Romunija (25 %) ter Italija (25,1 %). Najvišji delež prebivalstva s srednjo izobrazbo je imela Češka (68,6 %), najnižji pa Španija (23,1 %). Tudi tu je Slovenija (49,2 %) nad povprečjem EU-27, ki znaša 45,6 %. Kar se pa tiče deleža prebivalstva z nižjo izobrazbo sta najvišji delež imeli Španija (29,7 %) ter Italija (29,2 %). Najmanjši delež pa so zabeležili na Slovaškem (2,6 %) ter Litvi (3,3 %). Slovenija (5,6 %) ima podpovprečni delež v primerjavi z EU-27 (15,4 %).

Eden največjih izzivov, s katerim se srečujejo evropska podjetja in delodajalci, je nezadostna ponudba pravih znanj in spretnosti na trgu dela EU. Delavci se hkrati srečujejo s spremembami v načinu organizacije dela, kakršnih doslej še ni bilo. Obenem se zaradi digitalnega in zelenega prehoda temeljito spreminjajo profili nalog ter zahteve po znanjih in spretnostih. Vsem delavcem bi moralo biti omogočeno, da predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagodijo, zlasti s stalnim izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem. To je bistvenega pomena, da bi se lahko delavci odzivali na potrebe trenutnega delovnega mesta ali prešli na nova delovna mesta in v rastoče sektorje, kot sta zeleni in digitalni sektor, zlasti glede na staranje prebivalstva.

Uporaba digitalnih tehnologij je ključna za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Digitalne tehnologije omogočajo razvoj zelenega gospodarskega prehoda, ključne so med drugim za prehod na krožno gospodarstvo in razogljičenje energetike, prevoza, gradbeništva, kmetijstva ter vseh drugih panog in sektorjev. Hkrati je pomembno, da ob njihovi uporabi zmanjšujemo podnebni in ekološki odtis digitalnih proizvodov ter s financiranjem zelenih spretnosti spodbijamo premik k trajnostnemu ravnanju pri razvoju in uporabi digitalnih proizvodov. V prihodnjih letih bo imela Slovenija za razvoj izobraževanja otrok in mladih ter odraslih ter razvoj digitalnih in zelenih spretnosti in delovnih mest namenila tudi sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO).

Grčija je v letu 2022 porabila največ sredstev NOO (izraženih v % BDP) za izobraževanje in zelene ter digitalne spretnosti in delovna mesta. Skupno so sredstva predstavljala 2,73 % BDP, od tega je bilo največ namenjenih izobraževanju odraslih (1,16 %). Najmanjši delež je bilo vloženih v zelene spretnosti in delovna mesta (0,28 %), kljub temu je to predstavljalo najvišji delež med vsemi državami EU. Ta kategorija je namreč predstavljala pomembnejši delež le še pri Hrvaški (0,23 %), pri ostalih članicah je ta delež precej manjši. Na drugo mesto se je glede na skupna sredstva NOO uvrstila Romunija z 2,15 %. V večini držav so sredstva NOO predstavljala manj kot 1 % BDP, med njimi je tudi Slovenija. Najmanjši delež so predstavljala na Nizozemskem (0,01 %), medtem ko Danska ni porabila nobenih sredstev.

Za zeleni prehod je nujen hitrejši razvoj človeških virov. Povečevanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja in ustvarjanje višje dodane vrednosti zahtevata tudi pospešeno zagotavljanje strokovnjakov za razvoj zelenih tehnologij. Istočasno uvajanje novih tehnologij in sprememb na številnih področjih v podjetjih, ki so pogoj za uspešen zeleni prehod, zahteva od zaposlenih v številnih poklicih pridobivanje dodatnih znanj in veščin. Prav tako se povečujejo potrebe po izobraževanjih in (pre)usposabljanjih, zlasti za zaposlene v poklicih, ki se bodo zaradi zelenega prehoda ukinjali, za prezaposlitve v druge poklice in na nova delovna mesta (UMAR, 2023).