Kazalec prikazuje bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči ter primerjavo z ekološkim odtisom in biokapaciteto v Sloveniji in državah EU-27.

Bruto domači proizvod (BDP) je vsota vseh vrednosti končnih proizvodov in storitev, proizvedenih v določenem gospodarstvu v enem letu. BDP na prebivalca po kupni moči je najbolj razširjen kazalec stopnje razvoja neke države. Izražen je v preračunanih vrednostih - standardih kupne moči (v nadaljevanju SKM). Standard kupne moči - SKM je umetna enota, ki je na ravni povprečja držav EU enaka enemu evru. SKM ali »EU-27 evro« odraža razlike v ravneh nacionalnih cen, ki jih ne odražajo gibanja menjalnih tečajev, in tako omogočajo primerjavo razvitosti med državami.

BDP (bruto domači proizvod) je ekonomska mera, ki meri vrednost vseh proizvedenih dobrin in storitev v državi v določenem obdobju. Predstavlja gospodarsko uspešnost države. V nasprotju z BDP ekološki odtis ocenjuje človekov vpliv na okolje. Meri količino naravnih virov in površin zemlje, ki jih posameznik, skupnost ali država potrebuje za zadovoljevanje svojih potreb. Biokapaciteta označuje sposobnost ekosistemov, da zagotavljajo naravne vire in absorbirajo odpadke človeške dejavnosti. Predstavlja omejitve, ki jih ima naš planet. Če je ekološki odtis države večji od njene biokapacitete, to pomeni, da država presega trajnostne meje in se zanaša na uvoz naravnih virov ter/ali izvoz odpadkov. Če želimo doseči trajnostni razvoj, je pomembno zmanjšati ekološki odtis, ohranjati biokapaciteto in usmerjati gospodarsko dejavnost v smeri bolj trajnostnih praks.

Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost (merjeno z indeksom človekovega razvoja) spremlja višji ekološki odtis. Žal razvojni model ne upošteva okoljskih zmožnosti planeta. Zato je za doseganje blaginje značilna prevelika raba virov in ekosistemskih storitev Zemlje, kar je značilno tudi za Slovenijo (ARSO, 2022).

Kazalec spremlja BDP v primerjavi z ekološkim odtisom. Ekološki odtis spremlja rabo naravnih virov in biološko zmogljivost, ki kaže na regenerativno sposobnost naravnih virov. S tem ugotovimo, ali so naši posegi v okolje trajnostni in, ali so naša ravnanja v okviru zmogljivosti planeta. 

Biokapaciteta na prebivalca se v Sloveniji od leta 1992 ni bistveno spremenila. To pomeni, da sposobnost proizvodnje ter obnavljanja ekosistemov ostaja precej nespremenjena. Močno se je povečal ekološki odtis na prebivalca, predvsem na račun dviga BDP na prebivalca, ki pogojuje tudi netrajnosten življenjski standard prebivalstva. Oba kazalca, tako ekološki odtis kot BDP, kažeta rast v obdobju 1992-2008. Po letu 2008, ko je nastopila svetovna gospodarska kriza, je tako BDP kot ekološki odtis upadel.  V zadnjih letih je ponovno moč opaziti višanje BDP na prebivalca ter posledično tudi ekološkega odtisa na prebivalca.

BDP na prebivalca po kupni moči se v Sloveniji postopoma povečuje. Med letoma 2011 in 2016 je opaziti stagnacijo, ki je posledica okrevanja gospodarstva po svetovni gospodarski krizi. Po tem obdobju so se vrednosti pričele postopoma zviševati. V letu 2022 je BDP na prebivalca po kupni moči dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej. Slovensko gospodarstvo je s pomočjo podpore ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Na gospodarsko rast so pozitivno vplivale tudi državne in zasebne investicije. V drugi polovici 2022 se je gospodarska rast umirila na račun vplivov energetske krize ter povečane negotovosti v mednarodnem okolju. Razvojno vrzel Slovenije v BDP na prebivalca po kupni moči predstavlja podpovprečna gospodarska produktivnost. Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij. Za Slovenijo velja, da je prehod v pametno in zeleno gospodarstvo prepočasen (UMAR, 2023).

Najvišji BDP na prebivalca po kupni moči med državami območja EU-27 je v letu 2022 imel Luksemburg (261). Sledila ji je Irska z vrednostjo indeksa 234. Slovenija je malce pod povprečjem EU-27, in sicer z vrednostjo 92. Najnižje vrednosti indeksa so dosegle Bolgarija, Slovaška ter Grčija.

Nadaljevanje dosedanjega načina rasti BDP in modela gospodarskega razvoja na račun sedanjega, in še večjega preseganja nosilnih zmogljivosti planeta, lahko ogrozi obstoj prihodnjih generacij, pospeši podnebne spremembe ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Strateški razvojni dokumenti Slovenije izhajajo iz ključne razvojne predpostavke, da je poglavitni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU še vedno na področju gospodarske razvitosti, na okoljskem področju pa so zaostanki manjši in omejeni na posamezne segmente. Poudarjene so gospodarsko-socialne razmere, kot so materialna blaginja, zvišanje BDP, večja gospodarska rast ter povečevanje dodane vrednosti in zaposlenosti. V prihodnosti bo nujna dopolnitev strateških dokumentov z okoljsko komponento, ki bo narekovala takšno gospodarsko rast, ki bo prilagojena zmogljivostim okolja in trajnostnemu razvoju ter bo postavila okoljski kapital pred ustvarjalnega (Plut, 2008).