Kazalec prikazuje pokritost uvoza z izvozom hrane. V kazalcu je hrana definirana kot nabor naslednjih kmetijskih proizvodov in izdelkov iz njih: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž. Trgovinska bilanca prikazuje tok gibanja blaga, v našem primeru kmetijske proizvode in izdelke iz njih, ki se uvozijo in izvozijo v Slovenijo oziroma iz Slovenije. Določenih kmetijskih proizvodov, kot sta sladkor in riž, v Sloveniji ne pridelujemo, lahko pa so dodani izdelkom, ki jih pozneje izvozimo, zato so vključeni v prehransko bilanco. Šteje se, da je trgovinska bilanca ugodna, če vrednost izvoza presega vrednost uvoza in neugodna, če vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Prikazana je pokritost uvoza hrane z izvozom (%), pokritost uvoza posameznih kmetijskih proizvodov z izvozom, pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami in primerjava deleža pokritosti med državami članicami EU–28.  

Kazalec, ki prikazuje razmerje med vrednostjo uvoza in izvoza hrane, je pomemben z vidika spremljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Če je pokritost uvoza z izvozom manjša od 100 %, pomeni, da je saldo negativen in se je vrednostno več hrane uvozilo kot izvozilo. Cilj je, da se vrednostno čim več hrane izvozi in izboljša delež pokritosti. Pokritost je odvisna od več dejavnikov: stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, bolj ali manj obilne letine (skupne količine pridelka), vpliva ekstremnih vremenskih pogojev, domače potrošnje, različnih prehranskih trendov itd. Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko vplivalo na količino pridelane hrane in povečalo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na poslabšanje pokritosti uvoza hrane z izvozom (zaradi večjega uvoza hrane) in vplivalo na cene hrane v Sloveniji.

Kazalec pokritosti uvoza hrane z izvozom smo analizirali za celotno obdobje 2000–2019, primerjali pa bomo obdobje pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobje zadnjih nekaj let (2014–2019). Slovenija je bila v vseh treh omenjenih obdobjih vrednostno neto uvoznica hrane. Pokritost uvoza hrane z izvozom je bila v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 43–odstotna. Po vstopu v EU (2004–2013) se je pokritost zmanjšala in sicer na 37 %. Najmanjša pokritost v opazovanem obdobju je bila v letih 2004 in 2007 (v obeh letih 34 %). Na zmanjšanje pokritosti po vstopu v EU je vplivalo več dejavnikov. Povečala sta se tako vrednostni uvoz kot izvoz hrane, le da se je pri izvozu povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov, ki imajo večjo dodano vrednost. Od leta 2007 naprej pokritost narašča, v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je znašala povprečno 49 %.

Večina vrednostne blagovne menjave (skupna vrednost uvoza in izvoza) s hrano poteka z državami članicami EU. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) se je iz EU–28 uvozilo 91 % celotnega uvoza hrane, medtem ko se je v države EU–28 izvozilo 73 % vrednostnega izvoza hrane. Nekoliko več kot 50 % vrednostnega uvoza in izvoza hrane poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Preden je Slovenija pristopila v EU, je večina blagovne menjave potekala z državami bivše Jugoslavije. S pristopom v EU se je blagovna menjava hrane v precejšni meri preusmerila k državam EU. Pokritost uvoza hrane z izvozom je največja pri blagovni menjavi s Hrvaško; v obdobju pred vstopom Slovenije v EU (2000–2003) je bila v povprečju 175–odstotna, nato pa se je začela po vstopu v EU zmanjševati. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je pokritost uvoza z izvozom hrane s sosednjimi državami najmanjša pri vrednostni blagovni menjavi z Madžarsko (13 %) in Avstrijo (35 %), večja z Italijo (57 %) in Hrvaško (68 %). V splošnem pa pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami v tem obdobju narašča.

Slovenija je vrednostno neto uvoznica pri večini kmetijskih proizvodov. Vrednostni presežek pri blagovni menjavi je dosežen le pri jajcih, ki pa imajo v skupni vrednosti uvoza in izvoza zelo majhen delež (manj kot 1 %). Vrednostno se je v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) največ uvozilo in izvozilo sladkorja, mesa, žita in sadja. Pokritost uvoza sladkorja z izvozom je bila pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 61 %. Po vstopu v EU, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji in se je zmanjšal izvoz sladkorja, se je opazno zmanjšala tudi pokritosti, in sicer na 41 %. V obdobju zadnjih nekaj let pokritost pri sladkorju počasi narašča na račun izvoza izdelkov z dodanim sladkorjem in se bliža vrednosti na začetku celotnega opazovanega obdobja (2000–2019). Pokritost uvoza mesa z izvozom je bila največja v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003), v povprečju 107–odstotna. V letih po vstopu v EU, ko so se odprle meje in se je povečal uvoz cenejšega mesa iz tujine, se je ta delež močno zmanjšal (iz 120 % v letu 2003 na 88 % v letu 2004). Od takrat naprej se pokritost uvoza mesa z izvozom giblje med 60 % in 80 %. Pokritost uvoza z izvozom je pri ostalih kmetijskih proizvodih majhna, najmanjša je pri krompirju in zelenjavi, kjer v večini ne presega 20 %. Pokritost uvoza in izvoza z rižem je malenkost višja in se v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) giblje med 26 % in 54 %. V splošnem delež pokritosti pri vseh kmetijskih proizvodih, z izjemo jajc in mesa, v celotnem opazovanem obdobju narašča. Najbolj se je v povprečju povečal delež pokritosti pri žitu in sadju (iz 14 % in 20 % v obdobju pred vstopom v EU na 38 % in 34 % v obdobju zadnjih nekaj let), zmanjšal pa delež pokritosti pri mesu (iz 107 % v obdobju pred vstopom v EU na 74 % v obdobju zadnjih nekaj let).

V nasprotju s Slovenijo pa so ostale države članice Evropske unije (EU–28) v povprečju neto izvoznice z agroživilskimi proizvodi (kmetijski in živilski proizvodi). V daljšem časovnem obdobju (2000–2019) je bila pokritost uvoza agroživilskih proizvodov z izvozom povprečno 98–odstotna, v krajšem časovnem obdobju (2017–2019) pa 101–odstotna. Med posameznimi državami članicami imajo največjo pokritost v povprečju obdobja 2000–2019 na Madžarskem (167 %), Nizozemskem (161 %), Danskem (160 %) in Irskem (152 %). Slovenija se uvršča v spodnjo tretjino držav EU–28 (povprečje obdobja 2000–2019: 58 %). Manjšo pokritost kot Slovenija imajo v povprečju obdobja 2000–2019 še na Švedskem (54 %), Portugalskem (53 %), v Luksemburgu (48 %), Veliki Britaniji (47 %), na Finskem (36 %), Malti (34 %) in na Cipru (29 %).