KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Pokritost uvoza hrane z izvozom

[KM33] Pokritost uvoza hrane z izvozom
Driving forces

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz. Po pristopu k Evropski uniji (EU) sta se oba blagovna tokova začela izrazito povečevati. Uvoz se je takrat povečal bolj intenzivno, predvsem na račun predelanih proizvodov, izvoz pa na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov. V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in v obdobju 2020–2024 znaša 65 %. Od posameznih skupin živil je izvoz večinoma presegal uvoz le pri trgovini z živimi živalmi ter mlečnimi izdelki in jajci, kar je pričakovano, saj so razmere za živinorejo v Sloveniji ugodne. Najmanjša pokritost uvoza pa je bila pri zelenjavi in sadju, ribah in ribjih izdelkih ter kavi, čaju, kakavu in začimbah. 

Najpomembnejše partnerice pri trgovanju s hrano so države članice EU, približno polovica celotne menjave pa poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), iz katerih Slovenija več hrane uvozi, kot izvozi.

Kazalec prikazuje pokritost uvoza hrane z izvozom v Sloveniji, ki podaja informacije o bilanci trgovanja s tujino. Pokritost uvoza je prikazana v odstotkih, pri čemer delež, večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza hrane presega vrednost uvoza oziroma je država neto izvoznica. Delež manjši od 100 pa pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza oziroma je država neto uvoznica hrane.

Znotraj kazalca so prikazane skupna pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom v obdobju 2000–2024, pokritost uvoza hrane in pijače iz sosednjih držav, pokritost uvoza po nekaterih skupinah živil ter primerjava deleža pokritosti skupnega uvoza hrane in pijače med državami članicami EU-27.

Grafi

Slika KM33-1: Pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom, 2000–2024
Viri:

SURS, preračuni KIS, 2025

Prikaži podatke
Hrana in pijača, skupaj [%] Primarna hrana in pijača [%] Predelana hrana in pijača [%]
2000 55,30 28,80 68
2001 59,90 30,20 73,40
2002 63 31,20 76,10
2003 60,40 26,70 74,60
2004 46,90 24,60 56,80
2005 46,60 36,70 51,10
2006 46,40 47,50 46
2007 45,20 53,50 41,50
2008 47,90 64,60 39,90
2009 42,40 52 38,60
2010 47,30 61,80 40,30
2011 47,70 63,20 40,30
2012 47,10 59,30 42,30
2013 48,30 58,30 44,30
2014 51,40 63,40 46,90
2015 51,90 60,70 48,30
2016 53,20 62 49,70
2017 57,60 69,90 52,70
2018 59,80 70,60 55,70
2019 61,50 69 58,70
2020 64,10 72,70 60,80
2021 67,70 78,20 64,20
2022 65,50 79,80 60,70
2023 63,30 68,70 61,50
2024 66,40 72,80 64,30
Slika KM33-2: Pokritost uvoza hrane in pijače iz sosednjih držav z izvozom, 2000–2024
Viri:

SURS, preračuni KIS, 2025

Prikaži podatke
2000 [%] 2001 [%] 2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%] 2022 [%] 2023 [%] 2024 [%]
Avstrija 6,90 6,10 8,70 13,30 13,70 29,90 28,50 27,10 20,80 17,40 21,50 27,40 27,20 26,40 30 35,40 35,10 38,10 37,70 38,10 43,60 50,60 58,30 54,60 55,90
Hrvaška 166,30 169,30 145,50 150,90 150,50 126,70 111,60 99,70 98,40 66,70 61,50 60,80 71,90 88,70 93,50 76,40 77 78,90 82,30 91,70 86,90 86,90 84,90 82,20 80,30
Italija 26,30 20,10 32 40,20 33,60 48,20 52,30 52,80 68,30 52,20 85,90 93,50 75 75,90 71,70 69,80 67,60 68,80 74,20 68,50 70,10 73,80 75,30 67,40 70,40
Madžarska 2,70 1,90 3,50 7,70 7,80 5,60 5,60 9,30 12,70 12,30 11,90 16,60 13,50 8,30 13,30 12,60 12,10 19,90 15 19,50 28,20 36,20 29,10 27,10 35,20
Slika KM33-3: Pokritost uvoza hrane z izvozom po skupinah živil, 2000–2024
Viri:

SURS, preračuni KIS, 2025

Prikaži podatke
2000 [%] 2001 [%] 2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%] 2022 [%] 2023 [%] 2024 [%]
Žive živali 9,40 39,80 141,30 58,50 24,40 40,90 124,70 130,90 212,60 134,50 165,60 210,70 221,30 226,60 186 150,70 178,60 210,40 193,30 155,80 163,10 200,20 237,30 206,50 216
Meso in mesni <br>izdelki 111 112,40 111,80 127,30 98,70 76,40 69,70 66,70 59,60 51,70 53,60 55,20 51,20 54,40 54,90 59,70 58,90 64,90 68,50 71,20 76,70 81,20 78,90 74,40 71,10
Mlečni izdelki in <br>jajca 235,10 272,40 237,20 224,10 173,80 130 116,20 113,40 106,50 90,80 97,70 103,30 101,90 100 105 106,10 112,70 114,90 117,20 123,70 129,10 135,90 131,70 133,40 130,90
Žita in proizvodi <br>iz žit 14,10 13,20 14 11 10 11,80 14,40 11,60 14,60 18,50 24,50 21,80 32,90 27,10 26,30 34,60 37,20 44,90 46,30 49,20 50,80 57 49 43 46,40
Zelenjava in <br>sadje 22,10 17,50 13,90 16,80 14,90 22,80 19,50 25,10 33,70 27,30 24,60 26,80 19,20 19,40 27,80 31,70 30,30 30,90 33,10 35,10 36,80 36,70 36 26,40 28,90
Sladkor, sladkorni<br> proizvodi, med 52,30 59 50,90 47,40 53,50 85,80 73,10 51,90 28,70 22 41,10 34,10 40 42,90 45,80 41,10 48,90 32,50 40,40 47 50,80 41 37,80 47,20 41,10
Pijače 272,20 365,30 433 393,20 185,40 127,30 101,70 83,20 79,60 79,70 75,20 80,70 83 90,20 91,30 86,50 84,90 77,40 80 83,60 90,80 97,30 83 76,40 68
Slika KM33-4: Pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom v EU-27, 2000–2024
Viri:

VIR: EUROSTAT, preračuni KIS, 2025

Prikaži podatke
2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%] 2022 [%] 2023 [%] 2024 [%] Povprečje 2020–2024 [%]
Irska 163,78 185,20 189,20 187,70 175,20 179,90 166,40 150,70 144 156 160 156,80 159,80 162,40 158,40 161,30 169,10 160,30 166,40 155,50 179,10 175,50 155,20 153,60
Španija 155,98 131 133,60 126,70 119,80 120 117,90 121 124,50 129,20 129 141,10 148,60 150,30 150,50 152,20 150,10 150,40 158,10 172,70 165,50 146,40 144,40 150,90
Poljska 152,34 112 133,40 144 151,70 150,40 140,60 125,80 132,20 132,80 128,70 142,60 152,90 155,60 158,90 147,80 145,80 149,50 149,80 151,30 151,30 151,30 157,60 150,20
Danska 142,58 195 189,10 181,60 175,10 170,40 164,70 160,10 165,30 171 166,90 166 163,90 160,20 155,30 156,60 156,80 148,60 149,60 149,70 142,90 137,30 141 142
Nizozemska 138,54 150,10 146,70 149,70 150,30 150,90 148,30 142,60 146,80 147,20 138,50 138,40 142,80 146 137,30 140,30 139,60 138,60 139,60 138,60 137,20 135,80 141,50 139,60
Madžarska 134,78 239,50 214,80 161,80 133,80 133,90 139 143,80 144,10 152,60 154,50 173 174,10 159,20 150 144,20 146 136,60 134,40 135 139,30 130,60 131,10 137,90
Litva 128,22 81,50 93,20 97,50 109,30 104,90 118,60 108,90 118,20 116,80 116 128,10 123,90 123,30 123,50 125,70 121,20 113,50 123,20 133,50 125,60 125,90 126,60 129,50
Belgija 118,40 113,10 112,50 114,30 115,90 114,90 112,30 110,60 112,20 112,70 108,20 110,30 110,70 110,30 114,40 112,40 113,40 114,80 119,50 117,30 115,90 115 125,30 118,50
Bolgarija 116,98 155 124 125 134,20 113,50 91,50 112 108,10 129,70 135,20 129,80 149,40 133,90 127 135,40 128,90 127 120,80 108,80 133,40 123 124,90 94,80
Italija 112,62 84,90 80,50 79,20 81,30 81,20 84,10 87,10 87,30 87,60 86,30 93 95 94,30 97,90 101,20 102,50 106,50 109,80 117,20 116,80 107,30 110,10 111,70
Francija 111,72 140,20 139,30 134,80 132,30 133,60 132,10 128,30 117,20 122,60 130,40 129,90 126,70 122 119,30 113,50 111,80 113,90 116,70 112,30 115,70 115,40 109 106,20
EU–27 110,38 106,40 105,80 105,10 104,80 104,60 103,70 103,30 102,70 105,30 104,90 108,50 110,60 110,10 108,60 108 107,90 108,10 110,40 111,30 111,80 109,70 110,50 108,60
Latvija 108,52 41,40 44,20 50,30 67,80 68,30 70,60 79,20 79,90 92 91,30 118,20 109,20 105,80 107,50 102,40 105,20 100,60 109,90 110,30 107,90 112,20 104,20 108
Grčija 104,24 62,40 59,90 53,70 64,30 66,70 61,20 60,40 63,40 70,60 71,90 78,40 82,20 79,90 92 93,10 87,50 94 88,50 109,20 105,30 97,60 107,10 102
Avstrija 100,42 89,60 95,60 95,70 99 102,40 98,30 96,80 93,60 97,60 98 96,40 96,30 95,50 95,60 94,40 96,50 98,80 101 104,30 105,30 105 96,50 91
Estonija 90,86 70,20 64,30 65,20 69,10 76,10 73,80 74,20 75,70 87,30 87,30 95,50 91,60 90,40 87,80 81,10 83,10 80,60 90,70 94,20 90 97,90 89,90 82,30
Češka 81,16 70,30 67,80 70,80 80,20 73,90 76,80 80 74,40 72,70 75 84,80 85,50 87,20 87,50 84,20 79,40 77,30 76,10 78,90 81 83,30 82,50 80,10
Nemčija 80,58 69 70,60 73,70 75,10 74,80 77,40 80,50 80,90 81,30 80,70 82,70 85,30 84,70 81,10 80,10 79,80 79,40 81,30 79,10 78,40 81,10 83,10 81,20
Slovenija 76,94 61,70 59,60 47,50 49,20 51,90 54,50 55,20 50,40 56,80 57,10 59,80 59,10 61 61,30 63,50 68,20 70,60 71,30 74,60 80,50 78,20 78,30 73,10
Slovaška 69,34 66,50 69 75,70 79,30 81,10 78,10 70,90 68,30 70,80 77 92 83,30 72,20 73,20 69,40 66,80 63,40 63 66,70 69,80 71,50 71,50 67,20
Romunija 68,74 40,60 36,90 39,20 36,90 39,90 31,10 46,50 50,30 69 78,80 73,70 95,90 94,20 78,80 79,10 76,60 73,70 67,60 58,20 74,60 73,60 75,10 62,20
Hrvaška 67,40 47,90 55,20 45,80 54 62,50 62 53,60 59,90 61,20 61 64,40 57 56,60 62,20 69,70 68,30 70,90 63,60 73,40 73,40 69,60 64,50 56,10
Portugalska 67,24 40,90 42,20 43 44,10 45,20 46,20 49,10 50 51,70 55,10 60,60 61,60 66,70 64,50 64,50 64,80 63,80 63,90 67 69,40 66,10 65,40 68,30
Švedska 61,14 53,10 54,60 55,40 56,20 56,10 54,60 54,90 54,70 57,50 55,30 55,70 56,80 57,70 57,40 58,40 57,50 57,80 58,40 59,90 61,20 61,60 62,20 60,80
Luksemburg 52,42 48 45,80 44,60 44,90 45,10 44,40 45,50 45,50 47,60 50,10 49,10 48 51,70 52,90 48,80 50,70 51,10 49,70 48,80 49,30 54,70 54,70 54,60
Ciper 41,56 37,80 40,40 38,80 36,20 32,40 31,20 26,90 25,10 25,50 29,60 28 35,20 33,70 34,80 38,80 39,60 42,50 44,50 52,20 44,20 38,60 36,20 36,60
Malta 41,32 33,90 29,70 30,20 34,90 38,10 37,80 35,40 18,10 33,40 30,70 37,60 40,70 39,90 44,30 44,10 42,60 52,10 44,30 50,50 41,40 46 33,40 35,30
Finska 34,38 45 41,80 40,70 39,60 42,10 44,60 41,80 35,80 37 39,20 37,30 36,80 36 32,80 31,30 33,10 31,50 34,40 35,60 35,20 35,10 33 33

Cilji

V Sloveniji ni jasno določenih ciljev glede izvoza hrane, obstaja pa več splošnih ciljev, ki se nanašajo predvsem na razvoj agroživilskega sektorja. Eden izmed ciljev, naveden v Strateškem načrtu za obdobje 2023–2027, je krepitev konkurenčnosti in povečanje produktivnosti kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije. Rast konkurenčnosti na tujih trgih in izvozne usmerjenosti živilsko-predelovalnih podjetij prispeva k izboljšanju izvozno-uvoznih razmerij pri mednarodni trgovini s hrano.

Drugi cilj, ki sovpada s povečevanjem izvoza hrane in zmanjšanjem odvisnosti od uvoza, je tudi rast stopnje samooskrbe, saj se viški hrane lahko prodajo na tuje trge. Doseganje čim višje stopnje samooskrbe je eden izmed ciljev slovenske kmetijske politike, kot ga navajajo Zakon o kmetijstvu, Strateški načrt za obdobje 2023–2027 in Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«.

Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza hrane je pomembno z vidika spremljanja izvozne usmerjenosti proizvodnje, prehranske varnosti in dostopnosti hrane v državi. Pokritost uvoza z izvozom, ki je manjša od 100 % pomeni, da je bilanca blagovne menjave s tujino negativna in se vrednostno več hrane uvozi kot izvozi. Cilj držav je čim boljša pokritost uvoza z izvozom. Izvoz na tuje trge namreč spodbuja konkurenčnost v proizvodnji ter s tem produktivnost in inovacije. S prodajo na tujih trgih se ustvarja pomemben del prihodkov v gospodarstvu, ki prispevajo k ekonomski rasti in napredku in pokrivajo stroške uvoza blaga. Razmerje med blagovnima tokovoma je povezano tudi s stopnjo samooskrbe s hrano. Države, ki so samooskrbne in proizvajajo viške proizvodov so ponavadi neto izvoznice hrane, države, ki so manj kot 100-odstotno samooskrbne, pa morajo prehransko varnost zagotavljati tudi preko uvoza iz drugih držav (neto uvoznice). Doseganje prehranske varnosti z lastno pridelavo hrane in čim manjša odvisnost od uvoza iz drugih držav sta pomembna elementa nacionalne varnosti, še posebej v času negotovih razmer (politične in druge nestabilnosti) in večjih tržno-cenovnih nihanj na globalnih trgih (Revizijsko poročilo …, 2021). Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko negativno vplivalo na obseg in kakovost pridelane hrane v Sloveniji (Sadauskis in sod., 2019). To lahko vpliva tudi na večjo odvisnost od svetovnih živilskih trgov in na izvozno-uvozno razmerje. Pri ohranjanju ravni izvoza kmetijsko-živilskih proizvodov bodo tako pomembni predvsem odpornost kmetijsko-živilskega sektorja na podnebne razmere in različne šoke, obseg pridelave in konkurenčnost proizvodov na tujih trgih.

Primerjava pokritosti skupnega uvoza hrane z izvozom je bila narejena za obdobja pred pristopom k EU (2000–2003), po pristopu k EU (2004–2019) in obdobje zadnjih petih let (2020–2024). Slovenija je bila v vseh treh obdobjih vrednostno neto uvoznica hrane in pijače. Pokritost uvoza je bila v obdobju pred pristopom k EU v povprečju 60–odstotna, pri čemer je bila večja pri predelanih (73 %) kot pri primarnih proizvodih (29 %). To pomeni, da smo izvažali več proizvodov z višjo dodano vrednostjo. Po pristopu k EU se je pokritost uvoza hrane in pijače na agregatni ravni zmanjšala, in sicer v povprečju na 50 %. Razlog v omenjenem padcu je bil v bolj intenzivni rasti uvoza od izvoza, predvsem predelane hrane in pijače. Slovenska živilskopredelovalna industrija je bila namreč z odprtjem mej soočena s povečano konkurenco (Pintar in Kožar, 2016). Na drugi strani pa se je pri nepredelanih proizvodih razmerje med blagovnima tokovoma močno povečalo v prid izvoza. V zadnjem petletnem obdobju sta se tako uvoz kot izvoz hrane in pijače vseskozi povečevala (z izjemo uvoza v letu 2020 zaradi vpliva epidemije Covid-19), izvoz nekoliko bolj intenzivno. Na agregatni ravni delež pokritosti uvoza hrane in pijače znaša v povprečju 65 %, s čimer je presežena raven iz obdobja pred pristopom k EU. Pokritost uvoza z izvozom ostaja večja pri primarnih (74 %), kot pri predelanih (62 %) proizvodih.

Pred pristopom Slovenije k EU (2000–2003) je velik del zunanje trgovine s hrano potekal z državami bivše Jugoslavije, s pristopom pa se je blagovna menjava v precejšni meri preusmerila k državam članicam. V obdobju zadnjih petih let (2020–2024) je uvoz hrane in pijače iz EU v povprečju predstavljal 87 % celotnega uvoza, medtem ko je izvoz v države EU predstavljal 74 % celotnega vrednostnega izvoza. Približno polovica vrednostne blagovne menjave hrane in pijače poteka s sosednjimi državami. Po pristopu Slovenije k EU se je vrednost blagovne menjave močneje povečala pri trgovanju z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter po letu 2013, ko se je ta priključila EU, tudi s Hrvaško. Od sosednjih držav sta najpomembnejši partnerici tako pri uvozu kot pri izvozu hrane in pijače Italija in Hrvaška. Pokritost uvoza z izvozom hrane in pijače je največja pri trgovanju s Hrvaško; v obdobju pred pristopom Slovenije k EU je bila pokritost uvoza v povprečju 158–odstotna, nato pa se je začela močno zmanjševati. V obdobju zadnjih petih let je pokritost uvoza z izvozom pri trgovanju s Hrvaško znašala v povprečju 84 %, s 71 % ji je sledila Italija, manjša pokritost pa je bila pri trgovanju z Avstrijo (53 %) in Madžarsko (31 %). V splošnem pa izvoz hrane in pijače v te države narašča hitreje kot uvoz.

Slovenija je bila skozi obdobje 2000–2024 vrednostno neto uvoznica pri večini analiziranih skupin živil. Pred pristopom k EU je izvoz presegal uvoz pri mesu in mesnih izdelkih, mlečnih izdelkih in jajcih ter pijačah. Po pristopu k EU se je pri trgovanju z omenjenimi skupinami živil pojavil velik preobrat. Razmerje se je namreč začelo povečevati v prid uvoza (pri pijačah se je hkrati precej zmanjšal tudi izvoz), izvoz mesa in mesnih izdelkov pa se je preusmeril k izvozu živih živali. Vrednostni izvoz tako od pristopa Slovenije k EU pa do leta 2024 presega uvoz le pri trgovini z živimi živalmi in mlečnimi izdelki ter jajci, v nekaterih posameznih letih pa tudi pri pijačah ter skupini druga živila. To je tudi pričakovano, saj so razmere za živinorejo v Sloveniji ugodne, stopnja samooskrbe z mesom in mlekom je visoka, viški pa so izvoženi na tuje trge. Pri ostalih skupinah proizvodov je Slovenija neto uvoznica. V povprečju obdobju zadnjih petih let (2020–2024) je bil uvoz še vedno v veliki meri pokrit pri pijačah (83 %) ter mesu in mesnih izdelkih (76 %). Najslabše razmerje je pri živilih, ki jih Slovenija ne prideluje oz. proizvaja, ali pa jih ne proizvaja v zadostni meri za pokritje vseh domačih potreb, in sicer pri skupinah zelenjava in sadje (33 %), ribe in ribji izdelki (36 %) ter kava, čaj, kakav in začimbe (40 %). V povprečju zadnjih petih let se je glede na obdobje pred pristopom k EU delež pokritosti najbolj zmanjšal pri pijačah (iz 366 % na 83 %) ter mlečnih izdelkih in jajcih (iz 242 % na 132 %), najbolj pa se je povečal pri živih živalih (iz 62 % na 205 %).

V nasprotju s Slovenijo pa je Evropska unija (EU–27) v povprečju neto izvoznica hrane in pijače. V povprečju zadnjih petih let (2020–2024) je bila pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom 110–odstotna. Izmed posameznih članic so bile neto izvoznice naslednje države: Irska (164 %), Španija (156 %), Poljska (152 %), Danska (143 %), Nizozemska (139 %), Madžarska (135 %), Litva (128 %), Belgija (118 %), Bolgarija (117 %), Italija (113 %), Francija (112 %), Latvija (109 %) in Grčija (104 %). Slovenija se uvršča na 18. mesto oziroma v drugo tretjino držav EU–27 (povprečje obdobja 2020–2024: 77 %). Manjšo pokritost uvoza kot Slovenija so imele Slovaška (69 %), Romunija (69 %), Hrvaška (67 %), Portugalska (67 %), Švedska (61 %), Luksemburg (52 %), Ciper (42 %), Malta (41 %) in Finska (34 %).

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino so objavljeni v Si-Stat podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Na voljo so podatki o vrednosti in količini uvoza in izvoza po državah in po različnih ekonomskih klasifikacijah blaga (Kombinirana nomenklatura, Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, Klasifikacija širokih ekonomskih kategorij, Standardna klasifikacija dejavnosti) za daljše časovno obdobje. Zbiranje podatkov je usklajeno z evropsko zakonodajo, podatki pa so v bazi objavljeni na mesečni ravni in kot letni kumulativni podatki. Novi končni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče leto.

Metodološko pojasnilo SURS: Izvoz in uvoz blaga.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Delež pokritosti uvoza hrane z izvozom je izračunan kot razmerje med vrednostnim izvozom in uvozom hrane in je prikazan v odstotkih. Pri izračunu pokritosti agregatnega uvoza hrane in pokritosti uvoza hrane iz sosednjih držav so bili uporabljeni podatki uvoza in izvoza po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij, in sicer podatki prve kategorije Hrana in pijača (šifra kategorije 1), ki se deli na primarne (podkategorija 11) in predelane proizvode (podkategorija 12). Pri izračunu pokritosti uvoza z izvozom po skupinah živil pa so bili uporabljeni podatki uvoza in izvoza po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji. V vse izračune je bila poleg hrane vključena tudi pijača.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izvoz in uvoz po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij, po državah, Slovenija, letno (kumulativni podatki)

EUR

SURS – Si-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490421S.px/table/tableViewLayout2/

2000–2024

Končni letni podatki so na voljo junija za predhodno leto

Mesečno

20.10.2025

Da

Izvoz in uvoz po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, po državah, Slovenija, letno (kumulativni podatki)

EUR

SURS – Si-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490321S.px

2000–2024

Končni letni podatki junija za predhodno leto

Mesečno

20.10.2025

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatk

Metodologija zbiranja podatkov:

Za izračun pokritosti uvoza hrane in pijače z izvozom v državah članicah EU-27 so uporabljeni podatki zunanjetrgovinske statistike po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij. Ti so dostopni v podatkovni bazi Eurostat za vseh 27 članic EU-27: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska. Podatki blagovne menjave so v bazi objavljeni na mesečni in letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Delež pokritosti uvoza hrane z izvozom je izračunan kot razmerje med vrednostnim izvozom in uvozom hrane in je prikazan v odstotkih. V izračun po državah članicah EU so vključeni podatki prve kategorije po klasifikaciji (Hrana in pijača; šifra kategorije 1), ki se deli na primarne (podkategorija 11) in predelane proizvode (podkategorija 12).

Deleži pokritosti agregatnega uvoza hrane z izvozom za Slovenijo, ki so izračunani na podlagi Eurostatovih podatkov o blagovni menjavi, se razlikujejo od deležev, izračunanih na podlagi podatkov SURS. Razlog je v tem, da se zbiranje podatkov metodološko nekoliko razlikuje, posledično pa so vrednosti trgovanja Slovenije, ki jih objavlja Eurostat lahko bistveno višje od vrednosti, ki jih objavlja SURS. Deleži izračunani na podlagi obeh virov podatkov tako med sabo niso neposredno primerljivi.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Zunanja trgovina EU od leta 2002 (BEC/rev.4)

EUR

EUROSTAT:

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ds-059328/legacyMultiFreq/table?lang=en&category=ext_go.ext_go_detail

2002-2024

Končni letni podatki so na voljo najkasneje oktobra za predhodno leto

Mesečno

22.10.2025

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
06.11.2025
Avtor(ji)

Sara Bele, Ana Hiti Dvoršak, Kmetijski inštitut Slovenije