KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju nastalo okoli 135 tisoč ton nevarnih odpadkov letno. Ti odpadki so predstavljali od 1 % do 3 % vseh nastalih odpadkov v Slovenij. Ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju zavrgel okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov letno, od tega največ z odpadno električno in elektronsko opremo (63 %).

Zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti za končno predelavo oz. odstranjevanje in potreb po posebnih predelovalnih tehnologijah je bilo v zadnjem desetletju (2012–2021) v končne postopke obdelave, predvsem v države EU, letno izvoženih v povprečju 61.400 ton nevarnih odpadkov


 

Kazalec prikazuje nastajanje nevarnih odpadkov in načine ravnanja z njimi, vključno z uvozom in izvozom nevarnih odpadkov. Kazalec ne izkazuje učinkovitosti preprečevanja nastajanja nevarnih odpadkov.

Nevarni odpadek je odpadek, ki ima eno ali več lastnosti (označenih s HP1 do HP15) iz Uredbe 1357/2014/EU o lastnostih, zaradi katerih so odpadki nevarni.

Seznam odpadkov je določen z Odločbo Komisije 2000/532/ES. Vsi odpadki na seznamu odpadkov, ki so označeni z zvezdico (*), se štejejo za nevarne odpadke. Pravila ravnanja z nevarnimi odpadki določa Zakon o varstvu okolja in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, ki urejajo odpadke.

Nevarni odpadki nastajajo v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Njihovo nastajanje je v veliki meri povezano z obsegom gospodarske aktivnosti in potrošnje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi.

 

Nevarni odpadki se delijo na komunalne in nekomunalne. Komunalni nevarni odpadki so odpadki iz skupin 15 01 in 20 01, ne glede na to, ali so nastali v gospodinjstvih ali pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Vsi ostali nevarni odpadki so nekomunalni in večinoma izvirajo iz opravljanja proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Nevarni odpadki nastajajo tudi v postopkih predobdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov (npr. pri sortiranju).

Sistem zbiranja in nadaljnjega ravnanja z nevarnimi odpadki je v Sloveniji dobro vzpostavljen. Za pravilno označevanje nevarnih odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti, in za zagotavljanje njihove predelave in/ali odstranjevanja, so odgovorni poslovni subjekti - izvirni povzročitelji teh odpadkov. Te odpadke od poslovnih subjektov večinoma prevzemajo zbiralci nevarnih odpadkov. Nevarne komunalne odpadke zbirajo izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih in s premičnimi zbiralnicami nevarnih odpadkov v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Nekatere vrste nevarnih odpadkov in odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, prevzemajo nazaj tudi distributerji novih proizvodov (npr. prenosne baterije, akumulatorji, električna in elektronska oprema, zdravila).


Grafi

Slika OD03-1: Nastali nevarni odpadki, Slovenija
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Nastali nevarni odpadki - SKUPAJ [1000 t]

Nastali nevarni odpadki - komunalni [1000 t]

Nastali nevarni odpadki - nekomunalni [1000 t]

2012

120,787

5,035

115,752

2013

119,097

5,156

113,941

2014

146,882

6,789

140,093

2015

145,579

7,900

137,679

2016

119,906

6,804

113,102

2017

132,736

6,676

126,059

2018

139,732

6,673

133,059

2019

145,690

7,748

137,942

2020

138,296

7,376

130,920

2021

140,097

7,545

132,552

Slika OD03-2: Vrste nastalih nevarnih odpadkov, Slovenija
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Drugi nevarni odpadki [%]

Drugi nevarni odpadki [t]

Gradbeni odpadki (vklj. z zemeljskimi izkopi) [%]

Gradbeni odpadki (vklj. z zemeljskimi izkopi) [t]

Odpadna olja (razen jedilnih) [%]

Odpadna olja (razen jedilnih) [t]

Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki in naprav za čiščenje odpadne vode [%]

Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki in naprav za čiščenje odpadne vode [t]

Žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov [%]

Žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov [t]

Zavrženi stroji, motorna vozila ter OEEO (vklj. z baterijami in akumulatorji) [%]

Zavrženi stroji, motorna vozila ter OEEO (vklj. z baterijami in akumulatorji) [t]

Izrabljena topila [%]

Izrabljena topila [t]

Odpadne kemijske snovi (razen izrabljenih topil) [%]

Odpadne kemijske snovi (razen izrabljenih topil) [t]

Nastali nevarni odpadki - SKUPAJ [t]

2012

7,4

8890,5

4,2

5024,1

9,3

11279,5

26,8

32393,8

8,8

10621,9

6,2

7433,2

15,9

19175,2

21,5

25968,6

120787

2013

1,9

2292,3

1,9

2316,3

9,1

10848,6

25,6

30517,7

12,6

15029,1

10,0

11893,6

16,4

19590,3

22,3

26609,3

119097

2014

1,5

2139,0

13,2

19435,4

8,5

12432,6

23,0

33852,8

11,9

17453,9

6,9

10166,7

14,5

21329,9

20,5

30071,8

146882

2015

1,3

1879,8

8,2

11980,8

8,6

12520,0

23,3

33949,8

13,0

18994,7

7,9

11504,6

15,8

22957,7

21,8

31791,8

145579

2016

1,5

1831,6

9,4

11306,1

10,3

12324,7

2,7

3186,2

15,2

18244,1

17,6

21129,7

16,6

19876,8

26,7

32006,8

119906

2017

1,5

1946,0

8,4

11156,5

8,9

11819,2

5,4

7132,4

16,0

21283,7

19,6

25987,6

15,9

21076,9

24,4

32333,2

132736

2018

1,3

1850,3

8,1

11260,3

10,3

14334,7

7,2

10010,6

15,3

21359,6

19,5

27233,5

12,3

17191,3

26,1

36491,2

139732

2019

1,3

1880,9

8,9

12997,1

9,0

13064,3

4,2

6121,4

13,5

19706,2

21,6

31504,4

13,6

19785,2

27,9

40630,4

145690

2020

1,9

2655,8

7,4

10249,5

8,5

11797,0

4,1

5604,4

17,0

23513,8

20,0

27596,5

14,9

20588,1

26,2

36290,8

138296

2021

2,1

2886,8

11,1

15543,4

9,1

12809,8

3,3

4670,5

13,7

19223,9

17,3

24226,5

15,3

21445,2

28,0

39291,0

140097

Slika OD03-3: Uvoz in izvoz nevarnih odpadkov
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Uvoz nevarnih odpadkov v Slovenijo [1000 t]

Izvoz nevarnih odpadkov iz Slovenije [1000 t]

2012

34,362

54,657

2013

32,264

49,814

2014

38,156

57,504

2015

40,082

54,882

2016

34,974

55,007

2017

34,517

58,265

2018

34,533

58,789

2019

35,061

84,047

2020

31,082

73,022

2021

26,883

67,679

Slika OD03-4: Struktura uvoza nevarnih odpadkov v Slovenijo, 2021
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Svinčeve baterije in akumulatorji [%]

Nevarni odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki [%]

Kisline [%]

Žlindra [%]

Svinčeve baterije in akumulatorji [t]

Nevarni odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki [t]

Kisline [t]

Žlindra [t]

2021

91,2

5,1

2,2

1,5

24504,9

1377,7

590,4

409,9

Slika OD03-5: Struktura izvoza nevarnih odpadkov iz Slovenije, 2021
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki [%]

Odpadki iz čiščenja dimnih plinov [%]

OEEO (vklj. z baterijami in akumulatorji) [%]

Izrabljena topila [%]

Odpadna olja [%]

Drugi nevarni odpadki [%]

Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki [t]

Odpadki iz čiščenja dimnih plinov [t]

OEEO (vklj. z baterijami in akumulatorji) [t]

Izrabljena topila [t]

Odpadna olja [t]

Drugi nevarni odpadki [t]

2021

62,40

21,40

5,90

4,10

3,60

2,50

42200,18

14516,80

4020,12

2801,17

2446,80

1693,67

Slika OD03-6: Ravnanje z v Sloveniji nastalimi in v Slovenijo uvoženimi nevarnimi odpadki
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Odstranjevanje (razen sežiga in odlaganja) [1000 t]

Energetska predelava [1000 t]

Sežig [1000 t]

Odlaganje na odlagališčih [1000 t]

Recikliranje [1000 t]

Izvoz [1000 t]

2012

0

4,499

8,658

12,537

48,006

54,657

2013

0

2,556

8,597

10,049

45,193

49,814

2014

0,070

1,443

9,966

10,675

69,543

57,504

2015

0

2,904

9,987

11,444

63,091

54,882

2016

0

5,014

9,888

10,674

51,152

55,007

2017

0

2,887

9,962

12,388

54,409

58,265

2018

0,000

4,090

8,010

14,219

50,254

58,789

2019

0,004

3,606

7,530

12,406

51,145

84,047

2020

0

2,773

7,144

11,983

39,335

73,022

2021

0

2,595

5,527

11,204

44,092

67,679

Slika OD03-7: Ravnanje z nevarnimi odpadki, Slovenija, 2021
Viri: 

SURS (administrativni vir: ARSO) (2022)

Prikaži podatke

Izvoz [%]

Recikliranje [%]

Drugo ravnanje (skladiščenje, predobdelava, itd.) [%]

Odlaganje na odlagališčih [%]

Sežig [%]

Energetska predelava [%]

Izvoz [t]

Recikliranje [t]

Drugo ravnanje (skladiščenje, predobdelava, itd.) [t]

Odlaganje na odlagališčih [t]

Sežig [t]

Energetska predelava [t]

2021

38,7

25,2

25

6,4

3,2

1,5

67679

44091,7

43592,6

11204,4

5527,1

2594,9

Slika OD03-8: Delež nastalih nevarnih odpadkov med vsemi nastalimi odpadki v državah članicah EU, 2020
Viri: 

Eurostat (2023)

Opomba: 

Podatki za Irsko se nanašajo na leto 2018.


Cilji

Cilji ravnanja z vsemi odpadki, tudi nevarnimi, in ukrepi za dosego teh ciljev so opredeljeni z Operativnim programom varstva okolja s področja odpadkov, 2022. Kot prednostna naloga je v programu izpostavljeno upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki. Program določa oziroma povzema cilje EU za določene tokove odpadkov, ki so povezani tudi z nevarnimi odpadki – na primer cilje glede odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ter odpadnih baterij in akumulatorjev.

Hierarhija ravnanja z odpadki na prvo mesto postavlja preprečevanje njihovega nastajanja. Preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov je mogoče doseči zlasti z:

  • zmanjševanjem količin nastalih nevarnih odpadkov, kar vključuje tudi ponovno uporabo proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi, in podaljševanje življenjske dobe tovrstnih proizvodov,
  • zmanjševanjem škodljivih vplivov nastalih nevarnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ter
  • zmanjševanjem oz. omejevanjem vsebnosti nevarnih snovi v materialih, surovinah in proizvodih (npr. omejevanje oz. prepoved vsebnosti težkih kovin v prenosnih baterijah).

Nevarni odpadki so v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni predstavljali v povprečju     2 % vseh nastalih odpadkov. Njihovo nastajanje je v veliki meri povezano z obsegom gospodarske aktivnosti in potrošnje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi. Nevarni odpadki v primerjavi z nenevarnimi odpadki predstavljajo večje tveganje za zdravje ljudi in okolje, ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi. Ob upoštevanju okoljske smiselnosti, tehnične izvedljivosti in ekonomičnosti je treba nevarne odpadke zbirati, predelovati in odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov. Zato je pomembno, da je vzpostavljen ustrezen sistem ravnanja z nevarnimi odpadki, vključno z njihovim ločenim zbiranjem. Sistem zbiranja in nadaljnjega ravnanja z nevarnimi odpadki je v Sloveniji dobro vzpostavljen.

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni nastalo v povprečju 135.000 ton nevarnih odpadkov. Približno 5 % nastalih nevarnih odpadkov predstavljajo nevarni komunalni odpadki, ki se jih v veliki večini zavrže v gospodinjstvih. Vsak prebivalec Slovenije v povprečju letno zavrže okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov, od tega največ, 63 %, OEEO (vključno z odpadnimi baterijami in akumulatorji).

Nevarne odpadke lahko razdelimo v naslednje skupine:

  • odpadne kemijske snovi (razen izrabljenih topil),
  • izrabljena topila,
  • zavrženi stroji, motorna vozila ter OEEO (vključno z baterijami in akumulatorji),
  • žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov,
  • odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki in naprav za čiščenje odpadne vode, 
  • odpadna olja (razen jedilnih),
  • gradbeni odpadki (vključno z zemeljskimi izkopi),
  • drugi nevarni odpadki.

Sestava nevarnih odpadkov se z leti spreminja. V zadnjem desetletju (2012–2021) so med nastalimi nevarnimi odpadki prevladovali odpadne kemijske snovi, vključno z izrabljenimi topili, zavrženi stroji, motorna vozila in OEEO (vključno z baterijami in akumulatorji) ter žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov, ki skupaj predstavljajo več kot dve tretjini vseh nevarnih odpadkov, nastalih v tem obdobju.

V Slovenijo je bilo v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni v povprečju uvoženih okoli 34.200 ton nevarnih odpadkov za predelavo. Leta 2021 je bilo v Slovenijo uvoženih 26.800 ton nevarnih odpadkov, od tega skoraj 90 % iz držav EU. Med vsemi v letu 2021 uvoženimi nevarnimi odpadki so prevladovale odpadne svinčeve baterije in akumulatorji (več kot 90 %).

V zadnjem desetletju (2012–2021) je bilo izvoza nevarnih odpadkov skoraj dvakrat več od uvoza. V Sloveniji se nevarni odpadki največkrat ustrezno predobdelajo v napravah za ravnanje z odpadki (npr. mešanje, ločevanje, redčenje), da ustrezajo tehnološkim zahtevam za končno obdelavo v tujini. Zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti za končno predelavo oz. odstranjevanje in potreb po posebnih predelovalnih tehnologijah je bilo v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni v končne postopke obdelave, predvsem v države EU, izvoženih v povprečju 61.400 ton nevarnih odpadkov. Izvoz nevarnih odpadkov v države izven EU je bil zanemarljiv oziroma ga ni bilo. Med vsemi v letu 2021 izvoženimi nevarnimi odpadki je bilo skoraj dve tretjini predobdelanih odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki in skoraj ena petina odpadkov iz čiščenja dimnih plinov.

V zadnjem desetletju (2012–2021) je bilo v Sloveniji na letni ravni recikliranih v povprečju 51.600 ton nevarnih odpadkov, skoraj 11.800 ton nevarnih odpadkov je bilo odloženih na edinem obratujočem odlagališču za nevarne odpadke. Sežganih je bilo 8.500 ton nevarnih odpadkov, 3.200 ton pa je bilo energetsko predelanih – sosežganih v cementarnah ali uporabljenih kot gorivo za pridobivanje energije ali toplote. Leta 2021 so slovenski izvajalci obdelave nevarnih odpadkov reciklirali in energetsko obdelali več kot četrtino v tem letu v Sloveniji nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov ter odpadkov, ki so v Sloveniji nastali v preteklih letih in še niso bili obdelani do leta 2021. Istega leta je bilo v Sloveniji odstranjenih (odlaganje in sežig) skoraj 10 % teh nevarnih odpadkov.

Po podatkih Eurostata za leto 2020 je v 27 državah EU nastalo skupaj 95,5 milijonov ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali 4,4 % vseh nastalih odpadkov v teh državah. Največ,    35 % vseh v teh državah nastalih nevarnih odpadkov, so predstavljali mineralni odpadki, ki vključujejo gradbene odpadke, zemeljske izkope in odpadke iz naprav za obdelavo odpadkov, s 13 % so sledile odpadne kemijske snovi. Dve tretjini vseh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, manj kot tretjina v storitvenih dejavnostih in manj kot 4 % v gospodinjstvih. V evropskih gospodinjstvih je bilo leta 2020 skupaj zavrženih 3,7 milijona ton nevarnih odpadkov, kar je le 1,8 % vseh odpadkov, ki so jih v tem letu ustvarila ta gospodinjstva.


Cilji so povzeti po: 

- Operativni program varstva okolja s področja odpadkov, 2022.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Zajeti so podatki za desetletno obdobje (2012-2021). Podatki se zbirajo na letni ravni. Sistem zbiranja podatkov o odpadkih je določen z Zakonom o varstvu okolja ter bolj natančno opredeljen z Uredbo o odpadkih. Poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi morajo predložiti izvirni povzročitelji odpadkov, pri katerih je bila količina nastalih odpadkov v preteklem koledarskem letu večja od predpisanega količinskega praga oz. so presegali predpisani prag števila zaposlenih oseb. Poročilo morajo oddati tudi vsi zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov. Podatki o nevarnih odpadkih so vključeni v ta poročila, ki jih morajo zavezanci predložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto z uporabo aplikacije IS-Odpadki (ARSO).

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki iz letnih poročil izvirnih povzročiteljev odpadkov, zbiralcev odpadkov in izvajalcev obdelave odpadkov predstavljajo administrativni vir, ki je podlaga za pripravo in objavo statistično obdelanih podatkov o odpadkih na spletnih straneh Statističnega urada RS (SURS). Metodologija statistične obdelave podatkov o odpadkih je podrobneje opisana v metodoloških pojasnilih objavljenih na spletni strani SURS.

Grafično so podatki predstavljeni v količinah (1000 ton) ali v deležih preračunanih na celotno relevantno količino:

Slika OD3-2 prikazuje strukturo (v %) v Sloveniji nastalih nevarnih odpadkov po letih za obdobje 2012-2021.

Slika OD3-3 prikazuje maso (v 1.000 ton) v Slovenijo uvoženih in iz Slovenije izvoženih nevarnih odpadkov po letih za obdobje 2012-2021.

Slika OD3-4 prikazuje strukturo (v %) v Slovenijo uvoženih nevarnih odpadkov, za zadnje razpoložljivo leto, po posameznih vrstah odpadkov.

Slika OD3-5 prikazuje strukturo (v %) iz Slovenije izvoženih nevarnih odpadkov, za zadnje razpoložljivo leto, po posameznih vrstah odpadkov.

Slika OD3-6 prikazuje maso (v 1.000 tonah) nevarnih odpadkov, obdelanih v Sloveniji po posameznih končnih postopkih obdelave (recikliranje, sežig, odlaganje,…) in izvoženih iz Slovenije, po posameznih letih za obdobje 2012–2021. Vsi nevarni odpadki se ne obdelajo v letu nastanka, ampak se pred obdelavo različno dolgo ustrezno skladiščijo.

Slika OD3-7 prikazuje deleže (v %) nevarnih odpadkov izvoženih iz Slovenije in obdelanih v Sloveniji po posameznih postopkih obdelave (recikliranje, sežig, odlaganje,…) od mase v tem letu v Sloveniji nastalih in v Slovenijo uvoženih nevarnih odpadkov ter odpadkov vzetih iz skladiščenja, po letih za obdobje 2012–2021.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Nastali nevarni odpadki, Slovenija

1000 ton

SURS (administrativni vir: ARSO)

2012-2021

Konec tekočega leta  za preteklo koledarsko leto

letno

December 22

da

Uvoz in izvoz nevarnih odpadkov

da

Ravnanje z v Sloveniji nastalimi in v Slovenijo uvoženimi nevarnimi odpadki

da

Vrste nastalih nevarnih odpadkov, Slovenija

%

da

Struktura uvoza nevarnih odpadkov v Slovenijo, 2021

2021

da

Struktura izvoza nevarnih odpadkov iz Slovenije, 2021

 

2021

da

Ravnanje z nevarnimi odpadki, Slovenija, 2021

2021

da

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov: na ravni EU je določena z izvedbenimi akti in je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata (https://ec.europa.eu/eurostat/web/waste/methodology).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata (https://ec.europa.eu/eurostat/web/waste/methodology).

Slika OD3-8 prikazuje deleže (v %) nastalih nevarnih odpadkov med vsemi nastalimi odpadki v posameznih državah članicah EU, za zadnje razpoložljivo leto.  

 

Podatkovni viri                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Delež nastalih nevarnih odpadkov med vsemi nastalimi odpadki v posameznih državah članicah EU

%

Eurostat

2020

Tekoče leto za predpreteklo koledarsko leto

dvoletna

Januar 2023

 

Datum zajema podatkov za kazalec: 

20. december 2022
 

Drugi viri in literatura:
- Operativni program varstva okolja s področja odpadkov, 2022.



Povezani kazalci