KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO2 in delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016 pa se je stanje onesnaženja z NO2 ponovno poslabšalo.


Kazalec prikazuje vpliv prometa na kakovost zraka v mestih, ki je izražena z gibanjem koncentracij dušikovega dioksida (v nadaljevanju NO2) in delcev (v nadaljevanju PM10) v zraku v obdobju 2002–2019 v Sloveniji in v obdobju 2002-2017 v Evropi. Izračun temelji na primerjavi podatkov povprečnih in povprečnih maksimalnih letnih vrednosti onesnaževal, izmerjenih na merilnih postajah, ki so pod neposrednim (mestne prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve mestnega ozadja) obremenitev iz prometa. Kazalec prikazuje tudi število prekoračitev mejne koncentracije delcev PM10 med leti 2005 in 2019 v Sloveniji.


Grafi

Slika PR07-1: Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2019 (22. 04. 2021)

Prikaži podatke
Maribor (DMKZ) [µg/m3] Ljubljana center(OMS Ljubljana) [µg/m3] Celje (EIS Celje) [µg/m3] Zagorje (DMKZ) [µg/m3] mestna postaja - povprečje [µg/m3] mestna postaja - maksimum [µg/m3] Ljubljana Bežigrad (DMKZ) [µg/m3] Celje (DMKZ) [µg/m3] Nova Gorica (DMKZ) [µg/m3] postaje mestnega ozadja - povprečje [µg/m3] postaje mestnega ozadja - maksimum [µg/m3] mejna vrednost [µg/m3]
2002 36 50 30 0 39 50 29 24 27 26,67 29 40
2003 37 59 22 0 39 59 32 27 27 28,67 32 40
2004 31 59 36 0 42 59 29 24 25 26 29 40
2005 33 59 40 0 44 59 27 26 24 25,67 27 40
2006 39 70 67 0 59 70 29 28 24 27 29 40
2007 37 66 29 0 44 66 28 23 25 25,33 28 40
2008 34 71 0 0 53 71 29 21 30 26,67 29 40
2009 32 55 0 0 44 55 31 22 28 27 31 40
2010 34 63 0 0 46 63 35 26 29 30 35 40
2011 34 55 0 0 45 55 31 25 28 28 31 40
2012 33 52 0 0 43 52 22 27 26 25 27 40
2013 32 43 20 23 29,50 43 29 26 25 26,67 29 40
2014 30 40 23 20 28,25 40 26 28 19 24,33 28 40
2015 31 36 23 25 28,75 36 30 29 22 27 30 40
2016 27 32 16 24 24,75 32 29 22 24 25 29 40
2017 27 50 22 28 31,75 50 30 28 30 29,33 30 40
2018 22 48 17 20 26,75 48 26 26 25 25,67 26 40
2019 25 45 14 20 19,67 45 25 25 26 25,33 26 40
Slika PR07-2: Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2019 (22. 04. 2021)

Prikaži podatke
Maribor (DMKZ) [µg/m3] Celje (EIS Celje) [µg/m3] Ljubljana center (OMS Ljubljana) [µg/m3] Zagorje [µg/m3] Ljubljana Gospodarsko [µg/m3] Celje Mariborska [µg/m3] Nova Gorica Grčna [µg/m3] postaje mestno-prometno ozadje - povprečje [µg/m3] mestna-prometna postaja - maksimum [µg/m3] Ljubljana Bežigrad (DMKZ) [µg/m3] Celje (DMKZ) [µg/m3] Ljubljana- Biotehniška fakulteta [µg/m3] Kranj [µg/m3] Novo mesto [µg/m3] Hrastnik [µg/m3] Nova Gorica [µg/m3] Koper [µg/m3] Velenje [µg/m3] Maribor Vrbanski [µg/m3] Ptuj [µg/m3] postaje mestnega ozadja - povprečje [µg/m3] postaje mestnega ozadja - maksimum [µg/m3] mejna vrednost [µg/m3]
2001 48 0 0 0 0 0 0 48 48 43 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 46 50 40
2002 50 0 0 47 0 0 0 48,50 50 42 46 0 0 0 0 39 0 0 0 0 43,50 47 40
2003 58 51 0 51 0 0 0 53,33 58 46 53 0 0 0 0 37 0 0 0 0 47 53 40
2004 48 40 0 44 0 0 0 44 48 41 41 0 0 0 0 35 0 0 0 0 39,25 41 40
2005 43 45 0 52 0 0 0 46,67 52 37 43 0 0 0 0 34 0 0 0 0 42,25 55 40
2006 43 0 0 46 0 0 0 44,50 46 33 35 0 0 0 0 32 31 0 0 0 34,20 40 40
2007 40 0 0 41 0 0 0 40,50 41 32 32 0 0 0 0 33 29 0 0 0 32,60 37 40
2008 34 0 44 44 0 0 0 40,67 44 30 30 0 0 0 0 31 25 0 0 0 30,80 38 40
2009 30 0 48 36 0 0 0 38 48 29 31 26 0 0 0 28 23 0 0 0 28,33 33 40
2010 33 0 42 36 0 0 0 37 42 30 32 27 32 31 27 29 25 0 0 0 29,67 34 40
2011 34 0 44 37 0 0 0 38,33 44 32 35 30 30 32 30 27 27 0 26 0 30,89 35 40
2012 30 0 45 32 0 0 0 35,67 45 26 31 27 26 28 24 24 24 22 24 0 26,89 32 40
2013 30 26 41 29 0 0 0 31,50 41 24 29 26 25 27 23 22 20 21 20 0 25,11 30 40
2014 26,52 29 38 28 0 0 0 30,38 38 22,70 27,67 22,20 21,94 22,53 20,76 21,01 19,08 20 19 0 22,72 27,67 40
2015 28 35 40 32 0 0 0 33,75 40 28 32 27 26 28 24 24 23 22 21 0 26,78 32 40
2016 27 27 40 29 0 0 0 30,75 40 24 32 27 23 26 22 21 19 19 20 0 24,44 32 40
2017 28 25 33 29 29 33 25 28,86 33 25 30 25 26 27 23 23 20 21 20 26 24,58 29 40
2018 28 29 35 32 24 31 24 29 35 27 28 21 22 26 22 20 18 19 21 25 23 28 40
2019 23 24 34 25 24 29 23 26 34 21 26 19 19 21 20 20 17 17 18 22 20,17 26 40
Slika PR07-3: Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 ug/m3) na prometnih mestnih postajah ter postajah mestnega ozadja v Sloveniji
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2019 (22. 04. 2021)

Prikaži podatke
Maribor (DMKZ) [število] Ljubljana center (OMS Ljubljana) [število] Celje (EIS Celje) [število] Celje (DMKZ) [število] Trbovlje [število] Ljubljana Bežigrad (DMKZ) [število] Ljubljana- Biotehniška fakulteta [število] Kranj [število] Novo mesto [število] Zagorje [število] Hrastnik [število] Nova Gorica [število] Koper [število] Velenje [število] Maribor Vrbanski [število] Ptuj [število] Ljubljana Gospodarsko [število] Celje Mariborska [število] Nova Gorica Grčna [število]
2005 101 0 89 97 157 70 0 0 0 143 0 37 0 0 0 0 0 0 0
2006 108 0 92 59 86 47 0 0 0 106 0 47 40 0 0 0 0 0 0
2007 91 0 0 48 81 46 0 0 0 99 0 40 19 0 0 0 0 0 0
2008 54 101 0 37 72 36 0 0 0 109 0 33 11 0 0 0 0 0 0
2009 35 112 0 42 48 30 25 0 0 56 0 24 2 0 0 0 0 0 0
2010 47 74 0 58 64 43 32 37 60 68 30 25 15 0 0 0 0 0 0
2011 64 94 0 73 68 63 51 55 69 75 51 28 21 0 25 0 0 0 0
2012 34 107 0 55 65 27 21 27 45 62 17 19 23 11 8 0 0 0 0
2013 36 74 35 51 50 22 24 28 49 48 15 12 10 8 7 0 0 0 0
2014 25 55 41 41 33 19 12 12 22 38 10 19 16 15 10 0 0 0 0
2015 34 85 76 70 50 43 35 17 40 70 22 24 28 9 3 0 0 0 0
2016 43 66 45 53 38 36 40 27 41 51 25 15 11 10 21 0 0 0 0
2017 35 51 39 49 39 30 32 28 33 46 19 24 18 19 21 38 39 57 21
2018 30 51 43 35 37 28 16 13 31 55 11 6 4 2 12 25 20 45 5
2019 13 37 25 23 16 16 8 8 10 28 9 10 8 2 0 15 21 43 10
Slika PR07-4: Povprečne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje v Evropi, 2017
Viri:

EEA, Exceedances of air quality limit values due to traffic, 2019 (4. 06. 2021)

Prikaži podatke
Slika PR07-5: Povprečne letne koncentracije NO2 za postaje mestnega ozadja v Evropi, 2017
Viri:

EEA, Exceedances of air quality limit values due to traffic, 2019 (4. 06. 2021)

Prikaži podatke
Slika PR07-6: Povprečne dnevne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje v Evropi, 2017
Viri:

EEA, Exceedances of air quality limit values due to traffic, 2019 (4. 06. 2021)

Prikaži podatke
Slika PR07-7: Povprečne dnevne koncentracije PM10 za postaje mestnega ozadja v Evropi, 2017
Viri:

EEA, Exceedances of air quality limit values due to traffic, 2019 (4. 06. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov v zunanjem zraku za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije:

  • urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje – 18-krat v koledarskem letu);
  • mejna letna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi mora biti dosežena do 1.1.2010: 40 µg/m3;
  • letna kritična vrednost za varstvo rastlin: 30 µg NOx/m3. Alarmna vrednost za NO2, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 400 µg/m3.

 

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku za zaščito zdravja ljudi:

  • dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje – 35-krat v koledarskem letu);
  • letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Kljub precejšnjemu zmanjšanju izpustov iz prometa, ostaja kakovost zraka velik okoljski in zdravstveni problem, predvsem v mestih. Meritve kažejo, da se mnogim evropskim in slovenskim mestom ne uspe približati ciljnim vrednostim, ki so glede kakovosti zunanjega zraka opredeljene v evropski zakonodaji. Problem predstavlja predvsem dušikov dioksid (NO2), saj so predpisi s področja kakovosti goriv, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivih, pomembno vplivali na zmanjšanje onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida (SO2). Poleg NO2 je promet praviloma tudi prevladujoči vir izpustov delcev (PM10) v mestih.

Nevarnost onesnaženosti zraka za človekovo zdravje je že dolgo znana, vrstijo pa se nova spoznanja in dokazi. Kratkotrajna izpostavljenost NO2 je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečano dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajno izpostavljenost povezujemo s povečano nevarnostjo za vnetje dihalnih poti, predvsem pri bolj občutljivejših skupinah kot so otrocih. Dušikovi oksidi pomembno vplivajo tudi na vrsto perečih okoljskih problemov, kakršni so zakisovanje in evtrofikacija, tvorba fotokemičnega smoga in troposferskega ozona (O3). Na dihalne težave vplivajo tudi delci. Vse več je dokazov, da so drobni delci nevarnejši od večjih. Ocenjujejo, da je onesnaženost zraka z delci vzrok za 350.000 prezgodnjih smrti na leto v Evropi (EEA, 2009).

Uredba o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka določata mejne vrednosti onesnaženosti zraka za posamezna onesnaževala z namenom, da bi se zavarovalo zdravje ljudi in zaščitilo okolje. Mejna vrednost za delce (PM10) določa letno povprečno vrednost PM10 40 μg/m3 in dnevno mejno koncentracijo PM10 50 μg/m3, ki ne sme biti prekoračena več kot 35 dni na leto. S 1. januarjem 2010 je pričela za NO2 veljati letna mejna vrednost 40 μg/m3. Povprečne letne koncentracije delcev in NO2 v večini mest EU presegajo dovoljene vrednosti, projekcije izpustov NOx za 2011 pa kažejo, da se razmere ne bodo izboljšale. Pomemben vzrok teh težav so predvsem izpusti iz prometa.

V Sloveniji kakovost zraka marsikje ne dosega standardov, ki jih predpisuje zakonodaja. Podatki o onesnaženosti zunanjega zraka z NO2 v obdobju 2002–2019 izkazujejo veliko mero stabilnosti koncentracij tega onesnaževala v zraku. Kljub temu pa obstajajo precejšnje razlike v izmerjenih vrednostih med območji, ki so pod neposrednim (prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve ozadja – primestne postaje) obremenitev iz prometa. Povprečne in povprečne maksimalne koncentracije na prometnih postajah so v tem obdobju krepko presegale mejne vrednosti, ki so predpisane za zaščito zdravja ljudi. Od leta 2004 do 2008 se je onesnaženost zraka z NO2 na območjih prometnih postaj rahlo povečala in je vseskozi presegala dovoljene mejne vrednosti za zaščito zdravja ljudi. V obdobju 2008 – 2016 so se vrednosti na teh območij zmanjšale zaradi zmanjšanja obsega prometa. Ta je deloma posledica recesije, deloma pa restriktivnih ukrepov mestnih prometnih politik (predvsem v Ljubljani). V letih 2017,2018 in 2019 je ponovno zaznan porast vrednosti na mestnih postajah. Onesnaženost na območju postaj za meritve ozadja (primestne postaje) se je po letu 2004 za malenkost zmanjšala in je bila v celotnem obdobju merjenja pod dovoljeno mejno vrednostjo.

Meritve koncentracij delcev PM10 so v obdobju 2001–2019 podobno kot pri NO2 pokazale večjo mero stabilnosti. Razlike v izmerjenih vrednostih med obema tipoma merilnih postaj v tem primeru niso bile tako velike. Povečale so se šele v obdobju 2009-2014, ko so koncentracije PM10 na postajah za meritve ozadja (primestne postaje) padle pod dovoljeno letno mejno koncentracijo, medtem, ko je upad na prometnih postajah zaznan šele po letu 2013. Precej večje razlike med obema tipoma postaj pa je za obdobje 2005–2019 moč zaznati pri številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 ug/m3), ki ne sme biti prekoračena več kot 35-krat na leto. V tem primeru večjo mero onesnaženosti ponovno izkazujejo merilne postaje, ki merijo vpliv prometa (prometne postaje), čeprav se prekoračitve pojavljajo tudi na vseh ostalih mestnih postajah (izjema so Nova Gorica, Koper). V opazovanem obdobju se je sicer onesnaženost z delci PM10 na obeh tipih merilnih postaj zmanjšala, vendar so prekoračitve še vedno nad dovoljeno ravnijo. Najbolj problematično je merilno mesto Ljubljana center (prometne postaje), kjer je bila mejna dnevna koncentracija PM10 v letu 2012 prekoračena kar 107-krat, prekoračena pa je bila tudi predpisana mejna koncentracija. Prekomerna onesnaženost z delci PM10 v slovenskih mestih je eden najbolj perečih okoljskih problemov, za kar je Evropska komisija v letu 2010 proti Sloveniji sprožila postopek na Sodišču EU zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje.

Onesnaženost zraka z NO2 in PM10 je tako v Sloveniji kot Evropi večja na prometno obremenjenih območjih, kar dokazujejo meritve, izmerjene na prometnih merilnih postajah. Veliko postaj mestnega ozadja beleži visoke dnevne koncentracije PM10. Te se nahajajo večinoma v Italiji in v vzhodni Evropi. Tudi visoke dnevne koncentracije PM10 se nahajajo na teh območjih Evrope, medtem ko se onesnaženost zraka z NO2 (mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja) pojavlja bolj v osrednjem delu Evrope.


Metodologija

Cilji povzeti po: Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/2011) in Pravilniku o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/2011), Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02 in spremembe).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki za kazalec so povzeti iz letnega poročila Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Njihovo pridobivanje temelji na meritvah kakovosti zraka na stalnih merilnih mestih. Mrežo meritev sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje, ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci. Merilniki avtomatskih meritev delujejo kontinuirano oziroma stalno in dajejo tekoče urne podatke. Lokacije vseh merilnih mest so določene v skladu s priporočili Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, ki določa umestitev vzorčevalnih mest na makro in mikro ravni. Za vsako merilno mesto je določen tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so obdelani v skladu z metodologijo kazalca Evropske agencije za okolje - TERM 04 – Exceedances of air quality objectives due to traffic.
Podatki o povprečnih letnih koncentracijah NO2 in PM10 v zraku so bili izračunani ločeno za merilne postaje, ki so pod neposrednim (prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve ozadja – primestne postaje) obremenitev iz prometa. Za izračun koncentracij NO2 in PM10 so bili pri prometnih postajah in postajah mestnega ozadja povzeti podatki o povprečnih letnih koncentracijah v Mariboru in  Ljubljani.

Ravno tako so bile za obe vrsti onesnaževal in za vsak tip postaje določene povprečne maksimalne koncentracije onesnaževal, pri čemer je bila vrednost za posamezno leto enaka najvišji povprečni letni koncentraciji na eni od obravnavanih postaj.

Z letom 2010 je bilo ukinjeno merilno mesto EIS Celje, saj je bilo že za prejšnja leta na tem merilnem mestu zaradi okvare merilnika premalo podatkov za statistične izračune.

Meritve na merilnem mestu Ljubljana center (OMS Ljubljana) so se do vključno oktobra 2009 izvajale na merilnem mestu Figovec v centru mesta, novembra 2009 pa je bila postaja prestavljena na križišče Tivolske in Vošnjakove ulice.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji

 

ug/m3

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2019

 

2002-2018

Da, z dvoletnim zamikom

Letno

22.4.2021

Da

Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji

 

2001-2018

Da, z dvoletnim zamikom

22.4.2021

Da

Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 ug/m3) na prometnih mestnih postajah ter postajah mestnega ozadja v Sloveniji

2005-2018

Da, z dvoletnim zamikom

22.4.2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Prikazani podatki so bili pridobljeni iz spletne strani evropskega centra za zrak in podnebne spremembe (ETC/ACC), ki deluje kot pogodbeni partner Evropske agencije za okolje. Podatki o kakovosti zraka za EU-27 so del spletne baze podatkov Airbase (European Air quality database), ki se osvežuje enkrat letno. Države EU-27 poročajo urne podatke onesnaženosti zraka, EEA pa jih obdeluje v skladu z metodologijo, predpisano v Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne vrednosti so bile izračunane iz povprečnih urnih ali dnevnih koncentracij, odvisno od razpoložljivosti podatkov na posamezni merilni postaji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Povprečne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje v Evropi, 2017

ug/m3

EEA, Exceedances of air quality limit values due to traffic, 2019

2017

Konec leta za predpreteklo leto

Letno

4.6.2021

Povprečne letne koncentracije NO2 za postaje mestnega ozadja v Evropi, 2017

Povprečne dnevne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje v Evropi, 2017

Povprečne dnevne koncentracije PM10 za postaje mestnega ozadja v Evropi, 2017

Drugi viri in literatura

  •  EC, 2005: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, 2005/0183.
  •  EEA, 2011: TERM 2011 04– Exceedances of air quality objectives due to traffic. Indicator fact sheet. European Environmental Agency
  •  Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, št. 2/06.
  •  Vlada RS, 2005: Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka.