Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Raba končne energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv. Različne uporabljene kurilne vrednosti so vir razlik med energetsko statistiko SURS-a in EUROSTAT-a. SURS uporablja nacionalne kurilne vrednosti, EUROSTAT pa povprečne kurilne vrednosti za Evropo.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju politike učinkovite rabe energije in zmanjšanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na emisije onesnaževal zraka in toplogrednih plinov.

Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije, konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Na rabo končne energije vpliva širok nabor politik, združenih pod skupnim imenom ukrepi za povečanje učinkovite rabe energije. V Sloveniji so ti ukrepi združeni v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu ter zaradi vpliva na emisije toplogrednih plinov tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. V letu 2008 (31. januarja) pa je bil v okviru izvajanja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES) sprejet prvi od treh akcijskih načrtov energetske učinkovitosti. Akcijski načrt vsebuje paket ukrepov, s katerimi bo dosežena bolj učinkovita raba energije v vseh sektorjih končne rabe, s poudarkom na javnem sektorju, ki mora biti za zgled. Prihranek zaradi izvajanja ukrepov v obdobju 2008-2016 je ocenjen na 4261 GWh. Direktiva določa, da morajo države članice v devetih letih od 1.1.2008 doseči prihranek energije 9% z ukrepi učinkovite rabe energije. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (COM 2006(545)) zastavlja cilj 20 % prihranek energije glede na predvideno rabo leta 2020.

Raba končne energije je leta 2007 znašala 4.954 ktoe. V obdobju od 1992 do leta 2007 se je povečala za 49 %, pri čemer se je večina rasti zgodila do leta 1997, zlasti na račun prometa, po padcu leta 1998 in letni rasti manjši od 1 % do leta 2000 pa v obdobju 2000 do 2006 beležimo rast, ki na letnem nivoju znaša 2,0 %. V letu 2007 se je raba končne energije prvič po letu 1998 znižala, in sicer za 1,2 %.

V obdobju 1992 – 2007 so se zgodile velike spremembe v strukturi rabe končne energije.
• Največja rast rabe končne energije je bila zabeležena v sektorju promet, kjer je bilo leta 2007 porabljeno 107,2 % več energije kot leta 1992. V obdobju 1992 -2007 je bilo gibanje rabe zelo razgibano. Leta 1997 je bil dosežen prvi vrh rabe zaradi vpliva bencinskega turizma. Po ukrepih sosednjih držav, je raba do leta 2000 upadala. V obdobju 2000-2007 je bila zabeležena 5,3 % povprečna letna rast rabe. Zlasti intenzivno je raba rasla v letu 2007, ko je bila zabeležena letna rast 12,8 %, kar je z naskokom najvišja rast po letu 2000. Visoka rast rabe končne energije v prometu je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva , povečanja števila prevoženih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je glavni generator večje rabe tekočih goriv izrazit porast tranzitnega prometa (Božičnik, 2006). Leta 2007 je z 37 % rabe končne energije sektor promet najpomembnejši. V obdobju 1992-2007 je sektor po deležu v skupni rabi končne energije s tretjega mesta prišel na prvo mesto.
• V sektorju Ostala raba je bila raba končne energije leta 2007 glede na leto 1992 višja za 71,9 %. Največje povečanje se je zgodilo leta 1996, ko se je raba končne energije v tem sektorju povečala za 179,7 %. Če zanemarimo rabo končne energije v letih 2000 in 2003, lahko določimo trend gibanja rabe končne energije v tem sektorju, in sicer se je raba povečevala do leta 2001, potem pa se je zmanjševala, zlasti intenzivno v zadnjih treh letih. Ob poskusu razlage trenda se je potrebno zavedati, da je raba energije v tem sektorju določena kot razlika med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter gospodinjstva. Zmanjševanje rabe končne energije sektorja je zanimiva zato, ker se je dodana vrednost sektorja v obdobju 2000-2007 povečala za 37%.
• Raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je po večletni rasti v letu 2007 prvič po letu 2002 zmanjšala in sicer glede na leto 2006 za 5,5 %. Leta 2007 je bila glede na leto 1992 raba večja za 40,3 %, pri čemer je večji del povečanja posledica rasti v letih 2003 in 2005, ko je bila rast 22,1 % in 7,0 %. V zadnjih sedmih letih je bila povprečna letna rast 2,2 %. Zmanjšanje rabe končne energije v letu 2007 je zlasti posledica nižje rabe tekočih goriv v sektorju gradbeništvo. V letu 2007 je promet izrinil predelovalne dejavnosti in gradbeništvo na drugo mesto s 33,6 % deležem v skupni rabi končne energije.
• Raba končne energije v gospodinjstvih se je v zadnjih štirih letih, po naraščanju od leta 1998, zmanjšala. Zmanjšanje je bilo največje leta 2007, ko je znašalo 9,3 %. Leta 2007 je bila raba glede na leto 1992 višja za 3,3 %, glede na leto 2000 je bila nižja za 7,1 %, glede na leto 2005 pa nižja za 11,6 %. Zmanjšanje rabe je posledica nižje porabe tekočih goriv, kar je verjetno posledica izvajanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v stavbah (dodatna izolacija stavb, zamenjava oken, zamenjava peči), kar je poleg aktivne politike na tem področju verjetno tudi posledica višjih cen tekočih goriv. Na zmanjšanje je vplivalo tudi toplejše leto 2007. Pomembno je opozoriti, da je zmanjšanje rabe končne energije lahko tudi posledica večje rabe lesne biomase, ki je zaradi narave spremljanja (petletne ankete) konstanta od leta 2002.

V prihodnje se na podlagi intenzivnejšega izvajanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (MG, 2004) pričakuje majhno rast rabe končne energije. V gospodinjstvih naj bi se trend zmanjševanja rabe zadnjih štirih let nadaljeval, v prometu se bo ob učinkovitejših avtomobilih ter odgovornejšem ravnanju rast zmanjšala, v industriji pa bodo prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije prav tako vplivala na stabilizacijo rabe energije. S sprejetjem akcijskega načrta za energetsko učinkovitost bodo aktivnosti na tem področju dobile nov zagon.

Iz primerjava strukture končne rabe energije Slovenije s povprečjem EU15 je razvidno, da je imela Slovenija leta 2006 večji delež predelovalnih dejavnosti ter manjši delež široke rabe. Delež prometa je bil skoraj enak. EU15 ima še večji delež storitvenih dejavnosti, prometa in gospodinjstev kot EU25.