Čeprav se davki in dajatve pogosto uporabljajo kot sopomenke, gre za različna pojma. Davki so obvezna, nepovratna plačila državi, ki gredo običajno v splošni proračun ali pa so namenjeni za posebne namene. Po drugi strani pa so dajatve obvezna, zahtevana plačila za storitev, ki jo zagotavlja vlada ali (pol)zasebni organ (Eurostat, 2001). Kazalnik obravnava posebno podskupino davkov in dajatev, tj. prometne davke in dajatve, ki so neposredno povezani z lastništvom in uporabo prevoznih sredstev, vključno z davki, povezanimi z uporabo infrastrukture (CE Delft, 2019). Notranji vodni promet za Slovenijo ni relevanten, zato v kazalniku ni podrobneje obravnavan.

Internalizacija zunanjih (in infrastrukturnih) stroškov je eno vodilnih načel prometne politike EU.

Čeprav je EU sprejela več pobud za izvajanje načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ pri zaračunavanju prevoza v EU, še vedno obstaja več področij z malo zakonodaje EU ali uskladitve nacionalnih davčnih določb. Na primer, za obdavčitev cestnih vozil je v celoti odgovorna vsaka država članica.

Slovenija je v letu 2016 med vsemi državami EU 28 zbrala največ prihodkov od davkov in prispevkov upoštevajoč cestni, železniški in rečni promet. Vzrokov za to je več. Nasploh osebni avtomobili prispevajo glavni delež prihodkov, kar avtorji študije razlagajo z velikim deležem, ki ga ima ta kategorija vozil v skupnem obsegu prevozov, kot z relativno visoko obremenitvijo teh vozil z davki in dajatvami. K celotnemu prihodku pomembno prispevajo tudi druga cestna vozila, predvsem cestni tovorni promet. Ker ima cestni motorni promet v Sloveniji nadpovprečno visok delež, je to eden glavnih razlogov visokih prihodkov v Sloveniji. Veliko k temu prispeva tudi tranzitna lega Slovenije, predvsem za cestni promet

Pri cestnem prometu so upoštevani naslednji davki in dajatve – davek in trošarina na pogonska goriva, davek na električno energijo, davki in dajatve ob nakupu in registraciji vozila, davek na lastništvo in zavarovanje vozila, DDV na davke in dajatve ter cestnine ter ter trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.. Parkirnine zaradi razpršenosti podatkov niso upoštevan, čeprav imajo pomemben vpliv na zmanjšanje zunanjih stroškov prometa v urbanih območjih in na obseg prihodkov davkov in dajatev.

Skupni prihodki od davkov in pristojbin v cestnem prometu v EU28 so v letu 2016 znašli približno 350 milijard EUR. Glavnino prihodkov so predstavljale trošarine na gorivo (57 %), sledijo davki na vozila (12 %), DDV na davke (12 %), infrastrukturne dajatve (9 %) in zavarovalnine ( 5%).

Prispevek različnih davkov in dajatev k celotnemu prihodku se med državami precej razlikuje. Podobno je v povprečju EU28, so tudi v Sloveniji glavnino, to je več kot 60% prihodkov, predstavljaje trošarine na gorivo. Na drugi strani v Sloveniji, tako kot v Franciji, na Hrvaškem, Portugalskem in Avstriji infrastrukturne pristojbine znatno prispevajo k skupnim prihodkom od cestnih dajatev/prispevkov (več kot 20 %).  V Estoniji na primer več kot 80 % davčnih prihodkov izvira iz davkov na gorivo, medtem ko na Danskem predstavljajo manj kot 30 % skupnih prihodkov. V slednji državi so prihodki od davkov na vozila (zlasti davki na registracijo in lastništvo) relativno visoki, kar velja za države, kot so Nizozemska, Norveška, Malta in Irska.

Pri železniškem prometu so upoštevani naslednji davki in dajatve – davek na gorivo in elektriko, pristojbina za dostop do železniške infrastrukture in na njenih določenih delih (predori, mostovi) ter trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Ne preseneča, da veliko večino prihodkov železniškega prometa predstavljajo pristojbine za dostop do infrastrukture, v povprečju 87 %. Drugi največji delež (tj. 10 %) dosegajo prihodki od trošarin na gorivo dizelskih vlakov, ki so ustvarjeni predvsem v državah z intenzivnejšo uporabo te vrste vleke. Delež prihodkov od dajatev na posameznem delu infrastrukture znaša 1,5 %, prihodkov, od davka na električno energijo pa 1,2 %. Prihodki iz naslova ETS predstavljajo 0,4 %, preostanek pa prihodki iz naslova obdavčitve električne energije. Slovenija je država z enim najnižjih prihodkov železniških davkov in prispevkov v EU, izstopa pa tudi po visokem deležu davkov na gorivo.

Skupni prihodki od davkov in prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Osebni avtomobili prispevajo glavni delež prihodkov, kar je mogoče razložiti tako z velikim deležem, ki ga ima ta kategorija vozil v skupnem obsegu prevozov, kot z relativno visoko obremenitvijo teh vozil z davki in dajatvami. K celotnemu prihodku pomembno prispevajo tudi druga cestna vozila, predvsem cestni tovorni promet ter prihodki od železniškega potniškega prometa. Prihodki od železniškega tovornega prometa in celinskega vodnega prometa so zelo majhni v primerjavi s prihodki od drugih načinov prevoza. Slovenija je v letu 2016 med vsemi državami EU 28 zbrala največ prihodkov od davkov in prispevkov upoštevajoč cestni, železniški in rečni promet (4,6% BDP, popravljeno s standardom kupne moči, povprečje EU28 2,5%). Najmanj prihodkov je z 1,6% BDP imela Polska.