Kazalec prikazuje letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter njihove načine predelave.

Odpadna jedilna olja in masti predstavljajo frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Obvezna ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (v nadaljnjem besedilu: odpadna jedilna olja), ki nastajajo v kuhinjah v industriji, obrti, storitvenih dejavnostih, vzgojno-izobraževalni dejavnosti, zdravstveni dejavnosti, javni upravi ter drugih dejavnostih, določa Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 42/04). Pravilnik med drugim določa tudi, da je odpadna jedilna olja prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.

Po sprejetju pravilnika je bilo opravljeno letno poročanje za leti 2004 in 2005. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. Za odpadna jedilna olja je značilno, da se pretežni del nastale količine izvozi v EU na predelavo v biodizel. Za izvajanje dejavnosti proizvodnje biodizla na industrijski ravni je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04). Trenutno v Sloveniji še ni osebe, ki bi si pridobila tovrstno dovoljenje za predelavo odpadnih jedilnih olj v biodizel.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije v zadnjih treh letih v Sloveniji ni bistvenih sprememb nastalih, zbranih, predelanih količin odpadnih jedilnih olj. Prevladujoči način nadaljnjega ravnanja je še vedno pošiljanje v druge članice EU. Prav tako se po evidenci Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji ne izvaja proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni.