[PP05] Spreminjanje obsega ledenika
Ključno sporočilo
Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi.
Definicija
Kazalec prikazuje spremembe površine in prostornine Triglavskega ledenika v obdobju 1992 -2011 (meritve prostornine potekajo obdobno), ter povprečno dekadno temperaturo talilne sezone na Kredarici v obdobju 1961-2010. Prikazana je tudi kumulativna specifična masna bilanca izbranih ledenikov v Evropi za obdobje 1946-2008.
Masna bilanca je razlika med akumulacijo in taljenjem ledu oziroma snega na ledeniku. Zaradi spremenljive gostote snega in ledu je izražena v mm vodnega ekvivalenta. Specifična masna bilanca pomeni, da gre za povprečno vrednost na enoto površine.
Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega, kakor se ga stali. Sneg postopoma prehaja v led, ki polzi po površju pod nadmorsko višino snežne meje vse dotlej, dokler ledeniške gmote zaradi prevladujočega taljenja ne izginejo. Glavni dejavniki taljenja so sončno obsevanje (jakost, trajanje), temperatura zraka, padavine in veter. (Gabrovec, Zakšek, 2007).
Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Zaradi majhnosti slovenskih ledenikov je njihovo sorazmerno krčenje glede na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih.
Grafi
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012
| 1992 | 1995 | 1999 | 2003 | 2005 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Površina | ha | 4.3 | 3 | 1.1 | 0.7 | 1.1 | 0.6 | 1.1 | 2.9 | 2.5 |
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012
| 1992 | 1999 | 2005 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| prostornina | m3 | 400 | 60 | 20 | 10 |
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2009
Agencija RS za okolje, 2011
| 1961-1970 | 1971-1980 | 1981-1990 | 1991-2000 | 2001-2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Povprečna temperatura talilne sezone | oC | 3.3 | 2.7 | 3.7 | 3.8 | 4.2 |
World Glacier Monitoring Service, 2010
| 1946 | 1947 | 1948 | 1949 | 1950 | 1951 | 1952 | 1953 | 1954 | 1955 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Careser (IT) | mm w.e. | ||||||||||
| Gries (CH) | mm w.e. | ||||||||||
| Hintereis (AT) | mm w.e. | 0 | -540 | -826 | -750 | ||||||
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | ||||||||||
| Sarennes (FR) | mm w.e. | 0 | -2990 | -4610 | -4410 | -6030 | -6670 | -7220 | -6560 | ||
| Vernagt (AT) | mm w.e. | ||||||||||
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -1130 | -3190 | -3190 | -2290 | -3580 | -4230 | -4390 | -5200 | -6170 | -6330 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | ||||||||||
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | ||||||||||
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | ||||||||||
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | ||||||||||
| Maladeta (ES) | mm w.e. | ||||||||||
| 1956 | 1957 | 1958 | 1959 | 1960 | 1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | ||
| Careser (IT) | mm w.e. | ||||||||||
| Gries (CH) | mm w.e. | 0 | -984 | -1164 | -1852 | -1407 | |||||
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -1025 | -1214 | -2195 | -2958 | -3020 | -3225 | -3921 | -4524 | -5768 | -4843 |
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | 0 | -360 | -330 | -1540 | -1870 | -1760 | -2860 | -2590 | -4240 | -3780 |
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -7160 | -7680 | -8350 | -9610 | -9490 | -9880 | -10790 | -10600 | -12430 | -12400 |
| Vernagt (AT) | mm w.e. | 0 | 751 | ||||||||
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -6810 | -7130 | -7780 | -8750 | -10360 | -11460 | -11140 | -11330 | -10840 | -10410 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 0 | 2250 | 2030 | 2980 | 3890 | |||||
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | ||||||||||
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | 0 | -1100 | -820 | -340 | ||||||
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | ||||||||||
| Maladeta (ES) | mm w.e. | ||||||||||
| 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | ||
| Careser (IT) | mm w.e. | 0 | -390 | -130 | -130 | -760 | -1410 | -1010 | -2290 | -2610 | -2440 |
| Gries (CH) | mm w.e. | -1764 | -1735 | -1356 | -623 | -1381 | -1908 | -1500 | -2595 | -2773 | -2395 |
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -4499 | -4479 | -4141 | -4572 | -5124 | -5724 | -5798 | -7027 | -6972 | -6907 |
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | -3080 | -3540 | -2730 | -2290 | -2160 | -3010 | -3250 | -4010 | -4830 | -4550 |
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -11980 | -12390 | -12050 | -12410 | -12820 | -13920 | -14290 | -15160 | -16760 | -16650 |
| Vernagt (AT) | mm w.e. | 1383 | 1466 | 1767 | 1460 | 1236 | 812 | 949 | 489 | 719 | 890 |
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -10940 | -11170 | -11270 | -12310 | -13830 | -14020 | -15070 | -15020 | -15360 | -14190 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 2970 | 5130 | 5350 | 4040 | 3480 | 4300 | 4160 | 5260 | 5740 | 6010 |
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | 0 | -650 | -750 | -1680 | -2220 | -2800 | -3110 | -3190 | -4110 | -4420 |
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | -1950 | -670 | 280 | -1890 | -3120 | -2180 | -2290 | -110 | 920 | 2130 |
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | ||||||||||
| Maladeta (ES) | mm w.e. | ||||||||||
| 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | ||
| Careser (IT) | mm w.e. | -2710 | -1720 | -1640 | -1820 | -1810 | -2650 | -4330 | -5120 | -5710 | -6470 |
| Gries (CH) | mm w.e. | -3416 | -2250 | -1194 | -2079 | -1509 | -1833 | -3137 | -3916 | -3920 | -4446 |
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -7221 | -6461 | -6050 | -6269 | -6319 | -6492 | -7732 | -8312 | -8280 | -8854 |
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | -5960 | -4630 | -3770 | -3540 | -2630 | -2430 | -2890 | -3030 | -2650 | -3120 |
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -18720 | -17730 | -17180 | -17290 | -16970 | -16930 | -17030 | -17100 | -17140 | -18350 |
| Vernagt (AT) | mm w.e. | 940 | 1292 | 1580 | 1624 | 1764 | 1709 | 864 | 327 | 347 | 235 |
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -13920 | -13720 | -13800 | -14010 | -15280 | -15470 | -15210 | -14930 | -14810 | -15530 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 6410 | 5640 | 5510 | 6220 | 5000 | 5310 | 4890 | 5980 | 6320 | 6100 |
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | -4870 | -4980 | -5540 | -6250 | -6770 | -7320 | -7360 | -7630 | -8360 | -8910 |
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | 3660 | 3100 | 2590 | 2460 | 1850 | 2070 | 1940 | 3540 | 4860 | 4300 |
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | ||||||||||
| Maladeta (ES) | mm w.e. | ||||||||||
| 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | ||
| Careser (IT) | mm w.e. | -7610 | -9250 | -10260 | -11080 | -12660 | -14390 | -15590 | -15890 | -17630 | -18710 |
| Gries (CH) | mm w.e. | -5393 | -6126 | -7050 | -8121 | -10109 | -11453 | -12578 | -13630 | -13839 | -14117 |
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -9586 | -10303 | -11248 | -11885 | -12880 | -14205 | -15325 | -15895 | -17005 | -17465 |
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | -4690 | -5080 | -4920 | -7350 | -8510 | -9570 | -11310 | -12280 | -12610 | -11940 |
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -20140 | -21060 | -21750 | -24340 | -26480 | -27840 | -29150 | -30350 | -30980 | -30220 |
| Vernagt (AT) | mm w.e. | -573 | -863 | -1360 | -1672 | -2240 | -3319 | -4177 | -4649 | -5677 | -6075 |
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -15590 | -15110 | -15950 | -14710 | -14120 | -13950 | -13070 | -12070 | -12440 | -11740 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 6000 | 7480 | 6590 | 10060 | 11830 | 12030 | 13630 | 15480 | 16040 | 17230 |
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | -9230 | -9010 | -9530 | -9980 | -10640 | -10510 | -10610 | -11640 | -11800 | -12580 |
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | 3890 | 5960 | 3480 | 6410 | 8200 | 8990 | 11280 | 13460 | 14240 | 15440 |
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | 0 | -740 | -160 | -760 | -2170 | -1110 | -200 | -120 | -800 | |
| Maladeta (ES) | mm w.e. | 0 | -327 | -359 | -8 | -651 | |||||
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | ||
| Careser (IT) | mm w.e. | -20030 | -20960 | -23200 | -25000 | -26610 | -26860 | -28009 | -31326 | -32888 | -34893 |
| Gries (CH) | mm w.e. | -14634 | -15702 | -17755 | -18319 | -19304 | -19533 | -20523 | -23234 | -24380 | -25892 |
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -18292 | -18883 | -20115 | -20976 | -21609 | -21782 | -22429 | -24243 | -24910 | -25971 |
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | -12450 | -12610 | -14830 | -15870 | -17110 | -16950 | -18640 | -21590 | -24040 | -26540 |
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -30220 | -30650 | -32990 | -34050 | -35584 | -35194 | -37514 | -40654 | -43474 | -46754 |
| Vernagt (AT) | mm w.e. | -6488 | -6975 | -7978 | -8086 | -8373 | -8597 | -8863 | -10996 | -11403 | -11926 |
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -12130 | -12760 | -13280 | -13460 | -12880 | -13580 | -14410 | -15450 | -15570 | -15640 |
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 16820 | 17290 | 18260 | 18430 | 20150 | 19931 | 19043 | 17884 | 17841 | 18939 |
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | -12750 | -13460 | -14320 | -14680 | -14700 | -15180 | -15760 | -16660 | -17780 | -18780 |
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | 13560 | 13640 | 13750 | 13810 | 15800 | 13707 | 12177 | 9675 | 9575 | 10243 |
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | -1580 | -2630 | -3310 | -3560 | -4900 | -5480 | -6480 | -7460 | -8820 | -9250 |
| Maladeta (ES) | mm w.e. | -444 | 68 | -887 | -1651 | -2551 | -2049 | -2860 | -3962 | -5478 | -6957 |
| 2006 | 2007 | 2008 | |||||||||
| Careser (IT) | mm w.e. | -36986 | -39731 | -41683 | |||||||
| Gries (CH) | mm w.e. | -27887 | -29360 | ||||||||
| Hintereis (AT) | mm w.e. | -27487 | -29284 | -30519 | |||||||
| Saint Sorlin (FR) | mm w.e. | -27980 | -30230 | -32040 | |||||||
| Sarennes (FR) | mm w.e. | -49134 | -51654 | -53994 | |||||||
| Vernagt (AT) | mm w.e. | -12808 | -13774 | -14617 | |||||||
| Storglaciaeren (SE) | mm w.e. | -17360 | -16950 | -16370 | |||||||
| Nigardsbreen (NO) | mm w.e. | 17540 | 18587 | 19677 | |||||||
| Austre Broeggerbreen (NO) | mm w.e. | -19510 | -19970 | -20100 | |||||||
| Aalfotbreen (NO) | mm w.e. | 7053 | 8323 | 9013 | |||||||
| Hofsjokull N (IS) | mm w.e. | -9760 | -10150 | -10720 | |||||||
| Maladeta (ES) | mm w.e. | -8744 | -9691 | -9728 |
Cilji
- Prilagajanje podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih neugodnih posledic (ektremni vremenski dogodki).
Komentar
Za vse alpske ledenike so značilna podobna nihanja v zadnjih 400 letih. Po višku v začetku 17. stoletja so naslednjih 250 let ohranili podoben obseg z razmeroma skromnimi spremembami. Večina vzhodnoalpskih ledenikov je dosegla naslednji višek med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja. Po letu 1920 je opazno njihovo stalno umikanje. Med posameznimi leti in desetletji so bile očitne le razlike v hitrosti umikanja ledenikov.
Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi. To se je med drugim zgodilo leta 2004, ko je bilo v začetku julija na snegomerih pod ledenikom še več kakor 2 m snega. Snežna odeja se je obdržala do konca talilne dobe, tako da ledenik ni pogledal izpod snega in zato meritve niso bile smiselne. Na njegovem spodnjem delu se je sneg obdržal še do konca poletja v letu 2005, zato je izmerjena površina v tem letu večja kakor v letu 2003. Najmanjša površina ledenika je bila zmerjena leta 2007, ko je znašala 0,6 ha. V letu 2008 je bil ledenik ob koncu talilne dobe še pretežno prekrit s snegom pretekle zime, izmerjena površina je bila zato 1,1 ha. Še bolj si je opomogel v letu 2009 (2,9 ha), večji del tega prirasta pa je ostal tudi še naslednje leto. Prirast gre predvsem na račun dveh, zaporedoma nadpovprečno snežnih sezon 2008/09 in 2009/10, v času katerih so se sprožili tudi številni snežni plazovi. Ti so prav tako med pomembnimi dejavniki, ki omogočajo njegov nastanek oziroma obstoj. Ob koncu talilne dobe 2010, med katero je bila večina ledeniškega površja pod debelimi plastmi starega snega, je meril 2,5 ha. Upoštevati pa moramo, da gre prirast prav na račun omenjenega snega, natančneje večmetrskih plasti ledeniškega firna. Opravka imamo z dobro predelanim starim snegom zadnje snežne sezone in na celotnem ledeniku kot tudi vzdolž njegovega roba oziroma oboda. Tovrsten sneg je glede na podnebne značilnosti teh nadmorskih višin šele na več let ali celo desetletij dolgi poti, da nastane iz njega zelenkasti firnov led, zaradi katerega se je ledenika nekoč prijelo tudi ime Zeleni sneg.
Trend naraščanja je zaustavila talilne doba 2011, saj se je površina ledenika zmanjšala za 0,1 ha oziroma je merila 2,4 ha. Še precej bolj je upadla njegova debelina in s tem tudi prostornina, mestoma tudi do več metrov. Intenzivno taljenje je odneslo ves firnski presežek, ki se je nabral v predhodnih letih, natančneje od začetka snežne sezone 2005/06 pa do konca 2009/10. Ob nadaljnjih, za nastanek ledenika neugodnih podnebnih razmerah v naslednjih letih, obstaja velika verjetnost, da se bo ledenik razkosal in postopoma izginil.
Ob začetku meritev v sredini petdesetih let 20. stoletja je bilo talilno obdobje še nekoliko krajše od redilnega, v zadnjih desetletjih pa je večinoma obratno. Prav zaradi povsem mejnih temperaturnih razmer (preglednica Povprečna temperatura (oC) talilne sezone na Kredarici po dekadah) in tem ustreznih vrednosti drugih dejavnikov za rast in krčenje ledenika, imamo opravka z zelo krhkim ledeniškim ravnovesjem. Če bo segrevanje ozračja tudi v prihodnje podobno intenzivno, kot je bilo v zadnjih dveh desetletjih, bo ledenik sčasoma dokončno izginil.
Podatki iz bližnje meteorološke postaje na Kredarici kažejo, da ima povprečna temperatura talilne sezone precej veliko medletno spremenljivost, v kateri je prisoten značilen trend rasti, ki se ujema z opaženimi vzorci spreminjanja temperature tudi na drugih postajah v Alpah. Po dokaj ustaljenem povprečju v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je sledil minimum v sedemdesetih letih. Že na začetku osemdesetih let je začela temperatura v talilni sezoni naraščati, ta trend pa se je nadaljeval še tudi v prvem desetletju novega tisočletja. Najvišjo povprečno temperaturo talilne sezone med letoma 1955 in 2011 so s 5,2 °C zabeležili leta 2003, najnižjo (1,7 °C) pa leta 1972 in 1974. Povprečna temperatura zadnje talilne sezone (maj-oktober 2011) je bila s 4,9 °C druga najtoplejša do sedaj in kar za 1,4 °C višja od istovrstne predhodne v talilni sezoni 2010 ter 0,9 °C višja od povprečja (4,0 °C) za zadnje klimatološko obdobje (1982-2011). Glede na referenčno obdobje 1961–1990 pa je bila kar 1,8 °C nad povprečjem. Pri morebitnem preobratu za rast ledenika bi potrebovali več zaporednih podpovprečnih talilnih sezon. Vendarle pa ne gre prezreti, da je bilo od začetka celoletnih meritev na Kredarici (1955) prvih šest najtoplejših talilnih sezon po letu 2000. V prvi polovici tega 57 letnega opazovalnega niza pa so prav vse talilne sezone iz v tretjem tisočletju. K močnemu nazadovanju debeline oziroma prostornine ledenika v letu 2011 sta pripomogli podpovprečna višina snežne odeje v redilni dobi in nadpovprečno toplo talilno obdobje z izjemno toplima avgustom (tretji najtoplejši od začetka meritev) in septembrom (drugi najtoplejši). Med letoma 1999–2011 je bila povprečna temperatura talilnega obdobja (maj–oktober) na bližnji Kredarici kar osemkrat višja od 4 °C, leta 2003 pa celo od 5 °C.
V kolikor se bodo v naslednjih letih ponovile za krčenje ledeniške površine ugodne razmere, ki smo jim bili priča med letoma 1992–2007 in leta 2011, bo ves prirast iz zadnjih let hitro izničen. V tem primeru se lahko vnovič zgodi, da bo izginil v celoti, kar mu je pretilo že na začetku tega tisočletja. Prav zaradi tega bo Triglavski ledenik tudi v prihodnje izjemno pomemben in eden redkih neposrednih kazalcev podnebnih sprememb pred domačim pragom. Podobna gibanja so značilna za vse alpske ledenike. Največje izgube mase so bile v obdobju 1946-2008 zabeležene na ledenikih Sarennes (Francija), Careser (Italija ),ter Hintereis (Avstrija), medtem ko se je masa pri nekaterih norveških ledenikih povečala. Vzrok razlik v hitrosti sprememb je različna nadmorska višina, lega in velikost ledenikov.
Metodologija
HTML Online Editor Sample
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Bela knjiga- Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (april 2009) in Zeleni knjigi– Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (junij 2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU, podatki so pridobljeni z geodetskimi meritvami in fotogrametričnim snemanjem (ledenik) in Arhiv Agencije RS za okolje (talilne dobe za Kredarico).
Skrbnik podatkov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (za ledenik) in Agencija RS za okolje (za talilne dobe, Kredarica).
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2010 (za ledenik), december 2010 (za talilne dobe, Kredarica).
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o ledeniku so predstavljeni za obdobje 1992-2008. Redne letne meritve Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto izvaja vse od leta 1946 dalje Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU. Redne letne meritve potekajo proti koncu polletne talilne sezone, ki traja od maja do oktobra. V to obdobje uvrščamo zaporedje mesecev, katerih povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji meteorološki postaji Kredarica (2514 m) je nad lediščem. Primerjave 30-letnih (klimatoloških) in dekadnih nizov srednje mesečne temperature zraka za maj od začetka meteoroloških meritev na Kredarici kažejo, da je bil ta mesec do pred poltretjim desetletjem večinoma še sestavni del redilnega obdobja. Trend naraščanja temperatur pa je povzročil, da ga od zadnjih let 20. stoletja uvrščamo k sestavnim mesecem talilnega obdobja. Obe značilni obdobji Triglavskega ledenika sta na ta način razdeljeni na dve polletji oziroma na mesece od novembra do aprila (redilno) in od maja do oktobra (talilno). Prav ta prehod je skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki ključen za prevladujočo negativno bilanco ledenika v zadnjih dveh desetletjih in pol oziroma od druge polovice 80-ih let prejšnjega stoletja.
Za potrebe spremljanja Triglavskega ledenika so bile leta 1946 določene merilne točke, od katerih so z merilnim trakom merili razdaljo do ledenika. Na podlagi teh meritev so bile izdelane skice ledenika po posameznih letih in ocena njegove površine. Ob umikanju ledenika so nekatere merilne točke postale preveč oddaljene, zato so bile v poznejših letih določene nove. Umestitev merilnih točk je geodetsko izmerjena, zato je mogoče za vsa leta dokaj natančno izračunati površino ledenika. Poleg izvajanja rednih meritev poteka tudi redno fotografiranje Triglavskega ledenika z Begunjskega vrha. Fotografije so poleg meritev odličen vir za rekonstrukcijo obsega ledenika v preteklih desetletjih. Od leta 1976 dalje poteka tudi redno mesečno fotografiranje Triglavskega ledenika iz dveh stalnih točk na Kredarici.
Redne letne meritve Triglavskega ledenika se praviloma izvajajo sredi septembra, ko gre h koncu talilna doba. V posameznih letih zaradi zgodaj zapadlega snega meritev ni bilo mogoče opraviti.
Leta 1952, 1995 in 1999 je bil ledenik geodetsko izmerjen. Na vsaki dve leti poteka tudi fotogrametrično snemanje ledenika, bodisi terestrično ali pa iz zraka. Ti posnetki omogočajo poleg izračunavanja sprememb površine, tudi oceno prostornine med posameznimi leti. Leta 2005 je bilo fotogrametrično snemanje organizirano iz letala, v obdobju 2007–2011 pa terestrično fotogrametrično snemanje. Leta 1999 in 2000 so bile opravljene georadarske meritve, tako da imamo na posameznih prerezih tudi podatke o debelini ledu.
Za izračun prostornine ledenika potrebujemo podatke o površini ledenika in njegovi skalni podlagi. Podatke o površini po posameznih letih smo pridobili na podlagi fotogrametričnih snemanj v posameznih letih, podatke o skalni podlagi pa na podlagi georadarskih meritev v letu 2000. Ker so podatki o skalni podlagi ledenika zaradi njene kraške razčlenjenosti lahko problematični oziroma premalo natančni, predstavljajo podatki o prostornini ledenika le ocene.
Zbirno pridobivanje podatkov o spreminjanju ledenikov poteka prek World Glacier Monitoring Service (Svetovna služba za opazovanje ledenikov) s sedežem v švicarskem Zürichu. Pri posameznih ledenikih segajo podatkovni nizi vse do leta 1894.
Podatki o temperaturi talilne dobe na Kredarici so predstavljeni za obdobje 1955-2011. Temperaturo so na Kredarici pričeli meriti 1. avgusta 1954. Meritve od takrat dalje potekajo ves čas na istem merilnem mestu. V času meritev večjih sprememb v okolici ni bilo. Leta 1983 so povečali Triglavski dom, vendar to na meritve temperature ni imelo večjega vpliva. Meritve temperature se izvajajo po standardih Svetovne meteorološke organizacije - v meteorološki hišici, 2 m nad tlemi na podlagi, ki je značilna za širšo okolico. Meritve se izvajajo trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.
Metodologija obdelave podatkov:
Meritve za spremljanje obsega Triglavskega ledenika se izvajajo vsako leto ob koncu talilne dobe, to je ali ob koncu avgusta ali septembra. Izvajajo se klasične geodetske meritve s teodolitom in/ali fotogrametrično snemanje.
Povprečna temperatura talilne dobe na Kredarici je izračunana na podlagi povprečne dnevne temperature. To izračunamo na podlagi treh terminskih meritev temperature po naslednji formuli: Tpov=(T7+T14+2*T21)/4, pri čemer je T7 temperaturi, izmerjena ob 7. uri, T14, temperatura, izmerjena ob 14. uri in T21, temperatura, izmerjena ob 21. uri. Povprečna temperatura talilne sezone je povprečje dnevnih temperatur, izmerjenih v obdobju od 1. maja do 31. oktobra.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Podatki o spremembah obsega ledenika so del mednarodne izmenjave z World Glacier Monitoring Service v Zürichu. Zaradi uporabe enotne mednarodne metodologije pridobivanja podatkov so le-ti medsebojno primerljivi.
Meritve temperature so primerljive z meritvami temperature, ki jih v svoji bazi zbira Svetovna meteorološka organizacija. Računanje dnevnih povprečij se od države do države razlikuje, ker so termini meritev različni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
V letih, ko je ledenik ob koncu talilne dobe prekrit s snegom, ni mogoče meriti obsega ledu, ampak snega, zato sta površina in prostornina precenjena. Meritev zaradi vremenskih razmer ni mogoče opraviti vsako leto na isti dan, konec talilne dobe oziroma najmanjši obseg ledenika ni vsako leto ob istem dnevu.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatek ni objavljen v javno dostopnih bazah, ampak le v različnih znanstvenih in strokovnih člankih. Podatki bodo objavljeni tudi v podatkovni bazi World Glacier Monitoring Service v Zürichu.
Podatek o povprečni temperaturi talilne dobe na Kredarici je hranjen v Arhivu RS za okolje in je prosto dostopen zainteresirani javnosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji/projekcije niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (zaradi razlik v računanju povprečnih dnevnih temperatur lahko pride do manjših odstopanj)
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Fluctuation of Glaciers Database (FoG), World Glacier Monitoring Service. Podatki so predstavljeni v okviru kazalca Glaciers (CLIM 007), EEA.
Skrbnik podatkov: World Glacier Monitoring Service
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.9. 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so predstavljeni za obdobje 1946-2008.World Glacier Monitoring Service vodi bazo podatkov za vse ledenike na svetu. Po metodologiji WGMS se podatki o masni bilanci zbirajo na podlagi meritev s pomočjo merilnih palic oziroma vrtin na ledeniku. V primeru Triglavskega ledenika ne opravljamo tovrstnih meritev.
Metodologija obdelave podatkov:
Prikazani je kumulativna specifična masna bilanca za izbrane evropske ledenike. Masna bilanca ledenika (ang. glacier mass balance) je sprememba v masi kjerkoli in kadarkoli na površju ledenika in navadno pomeni spremembo v masi celotnega ledenika v standardni enoti časa. Če je negativna pomeni, da se masa ledenika manjša in obratno.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Podatki so del mednarodne izmenjave z World Glacier Monitoring Service v Zürichu. Zaradi uporabe enotne mednarodne metodologije pridobivanja podatkov so le-ti medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura: