Kazalec prikazuje Indeks srečnega planeta (HPI) za Slovenijo za obdobje 2006 do 2020 ter za izbrane države sveta ter EU-27 in Združeno kraljestvo v letu 2019.

Indeks srečnega planeta (HPI) je kazalec trajnostne blaginje, ki pri svojem izračunu upošteva tudi podatke o pritiskih na okolje. Leta 2006 ga je razvila fundacija New Economics. Sestavljajo ga naslednji kazalci:

• Blaginja – pove, kako zadovoljni so prebivalci posamezne države z življenjem na splošno. Pri tem je uporabljena lestvica od nič do deset, ki jo objavlja Sustainable development solutions network. Sestavljena je na podlagi podatkov, zbranih v okviru Gallupove svetovne ankete;
• Pričakovana življenjska doba - pove, kakšno je število let, ki naj bi jih povprečna oseba živela v posamezni državi, glede na Razvojni program Združenih narodov (UNDP);
• Ekološki odtis – pove povprečno površino Zemlje (v globalnih hektarjih, gha ali gha/prebivalca), ki jo prebivalstvo potrebuje za  ohranjanje svojega načina življenja. Pristojna organizacija za izračun ekološkega odtisa je Global footprint network.

HPI države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem, da živijo dolgo in srečno življenje, brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Izračunamo ga tako, da pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu pomnožimo z ocenjenim zadovoljstvom z življenjem ter zmnožek delimo z ekološkim odtisom. HPI  je ponderiran tako, da postopno daje višje rezultate državam z nižjimi ekološkimi odtisi. 

Indeks srečnega planeta nam pomaga odgovoriti na vprašanje, ali lahko živimo dolgo in srečno življenje, brez, da bi s svojimi dejanji škodili okolju.

V Sloveniji je indeks srečnega planeta (HPI) leta 2006 znašal 40. Od takrat je vrednost indeksa postopoma naraščala in leta 2020 dosegla najvišjo vrednost (48,7). Vzrok je v tem, da se je pričakovana življenjska doba podaljšala na 80,3 leta v primerjavi z 78 leti v letu 2006. Zmanjšal se je tudi ekološki odtis, kar je bila posledica ukrepov proti pandemiji COVID-19. Ocena počutja je bila najvišja v letu 2019 (6,7). Slednja je sprva naraščala, po letu 2012 pa doživela manjši upad. V zadnjih letih se je ta vrednost ponovno povišala. Najvišja vrednost ekološkega odtisa je bila izmerjena v letu 2007 (5,8 gha/prebivalca), najnižja pa v letih 2013 in 2014 (4,6 gha/prebivalca) ter 2020 (4,4 gha/prebivalca).

V preračun HPI je bilo v letu 2019 vključenih 152 držav sveta. Slovenija se nahaja na 53. mestu (v letu 2016 je bila na 67. mestu od 140 zajetih držav). Glede na HPI, so v najboljšem položaju prebivalci Kostarike (HPI = 62,1), Vanuata (HPI = 60,74) in Kolumbije (HPI=60,2), v najslabšem pa prebivalci Katarja (HPI = 24,3), Mongolije (HPI = 24,5) in Centralnoafriške republike (HPI = 25,2). Povprečna vrednost HPI indeksa za države EU-27 je 44,9, za države G7 pa 46,1.

Izmed držav EU-27 in Združenega kraljestva, imajo najvišji HPI Združeno kraljestvo (56,0), sledita Nizozemska (54,9) in Nemčija (52,7). Najnižji HPI beleži Luksemburg (31,7), ki je v svetu dosegel 143. mesto od 152. držav. Poleg Luksemburga najnižji HPI dosegata še Latvija (34,1) in Estonija (34,4).

Poleg čim višje ocene počutja in pričakovane življenjske dobe je za doseganje višjega HPI zelo pomemben tudi ekološki odtis. Večji kot je, večja je verjetnost, da bo vrednost HPI manjša. Če pogledamo podatke, ki so potrebni za izračun HPI Luksemburga, lahko vidimo, da je pričakovana življenjska doba visoka (82,3 let), prav tako je počutje ocenjeno visoko v primerjavi z ostalimi državami. Nizek rezultat na lestvici je mogoče pripisati zelo visokemu ekološkemu odtisu (12,59 gha na prebivalca), ki je najvišji na svetu. Na primeru HPI Luksemburga vidimo, kako zelo pomemben je ekološki odtis v oceni HPI. Vrednost ekološkega odtisa tako v Sloveniji kot drugod narašča (Kazalec SE08), saj ljudje vztrajno koristijo naravne vire in to preko biološke zmogljivosti planeta.

Indeks srečnega planeta ne upošteva ekonomskega vidika, ki je večinoma na prvem mestu, ko ocenjujemo razvitost države. Prioriteta družbe je gospodarska rast, ki pa sama po sebi ne pomeni boljšega življenja za prebivalce, še posebej ne v bogatih državah. Države z visokim BDP-jem se tako na lestvici  HPI velikokrat uvrščajo nizko. Katar ima na primer enega največjih BDP-jev na svetu (62.088 $ na prebivalca v letu 2019), na letvici HPI pa je najslabša država na svetu.