Indeks srečnega planeta (HPI) države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem pogoje, da živijo dolgo in srečno življenje brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Slovenija se je glede na HPI v letu 2019 uvrstila na 53. mesto na svetu (izmed 152. držav, vključenih v izračun) in na 12. mesto med državami EU-27 in Združenim kraljestvom. Kljub temu, da se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2019 ekološki odtis na prebivalca povečal, pa se je vrednost HPI povečala iz 44,5 na 47,9. Vzrok je v nekoliko daljši pričakovani življenjski dobi in večjem zadovoljstvu z življenjem. V letu 2020 se je HPI še povišal na 48,7, predvsem na račun manjšega ekološkega odtisa.
Kazalec prikazuje Indeks srečnega planeta (HPI) za Slovenijo za obdobje 2006 do 2020 ter za izbrane države sveta ter EU-27 in Združeno kraljestvo v letu 2019.
Indeks srečnega planeta (HPI) je kazalec trajnostne blaginje, ki pri svojem izračunu upošteva tudi podatke o pritiskih na okolje. Leta 2006 ga je razvila fundacija New Economics. Sestavljajo ga naslednji kazalci:
HPI države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem, da živijo dolgo in srečno življenje, brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Izračunamo ga tako, da pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu pomnožimo z ocenjenim zadovoljstvom z življenjem ter zmnožek delimo z ekološkim odtisom. HPI je ponderiran tako, da postopno daje višje rezultate državam z nižjimi ekološkimi odtisi.
Happy Planet Index, 2020
Pričakovana življenjska doba [ Leta] | Dobro počutje [0-10] | Ekološki odtis [(gha/prebivalca) ] | Indeks srečnega planeta [Indeks] | |
---|---|---|---|---|
2006 | 78 | 5,81 | 5,66 | 40 |
2007 | 78,40 | 5,82 | 5,84 | 39,59 |
2008 | 78,70 | 5,82 | 5,74 | 40,12 |
2009 | 79,10 | 5,83 | 4,90 | 43,20 |
2010 | 79,40 | 6,08 | 5,10 | 43,97 |
2011 | 79,70 | 6,04 | 5,08 | 43,85 |
2012 | 80 | 6,06 | 4,68 | 45,62 |
2013 | 80,30 | 5,97 | 4,57 | 45,80 |
2014 | 80,50 | 5,68 | 4,59 | 44,10 |
2015 | 80,70 | 5,74 | 4,87 | 43,37 |
2016 | 80,90 | 5,94 | 4,87 | 44,53 |
2017 | 81 | 6,17 | 4,90 | 45,78 |
2018 | 81,20 | 6,25 | 4,99 | 45,80 |
2019 | 81,30 | 6,67 | 5,05 | 47,90 |
2020 | 80,30 | 6,46 | 4,42 | 48,70 |
Happy Planet Index, 2019
Indeks srečnega planeta [Indeks] | |
---|---|
Kostarika | 62,10 |
Vanuatu | 60,40 |
Kolumbija | 60,20 |
Španija | 52,30 |
Francija | 51,80 |
Italija | 50,70 |
Slovenija | 47,90 |
Slovaška | 46,60 |
G7 | 46,10 |
Danska | 45,30 |
EU-27 | 44,90 |
Centralnoafriška republika | 25,20 |
Mongolija | 24,50 |
Katar | 24,30 |
Happy Planet Index, 2019
Pričakovana življenjska doba [ Leto] | Dobro počutje [0-10] | Ekološki odtis [(gha/prebivalca) ] | Indeks srečnega planeta [Indeks] | |
---|---|---|---|---|
Združeno kraljestvo | 81,30 | 7,16 | 3,95 | 56 |
Nizozemska | 82,30 | 7,43 | 4,59 | 54,90 |
Nemčija | 81,30 | 7,04 | 4,44 | 52,70 |
Španija | 83,60 | 6,46 | 4,14 | 52,30 |
Francija | 82,70 | 6,69 | 4,41 | 51,80 |
Finska | 81,90 | 7,78 | 5,76 | 51,30 |
Irska | 82,30 | 7,25 | 5,20 | 51,10 |
Italija | 83,50 | 6,45 | 4,45 | 50,70 |
Švedska | 82,80 | 7,40 | 5,61 | 50,50 |
Ciper | 81 | 6,14 | 3,97 | 49,40 |
Grčija | 82,20 | 5,95 | 4,04 | 48,80 |
Slovenija | 81,30 | 6,67 | 5,05 | 47,90 |
Češka | 79,40 | 6,97 | 5,40 | 46,80 |
Avstrija | 81,50 | 7,20 | 6,05 | 46,80 |
Slovaška | 77,50 | 6,24 | 4,22 | 46,60 |
Portugalska | 82 | 6,10 | 4,78 | 46,30 |
Romunija | 76 | 6,13 | 3,93 | 46,20 |
Hrvaška | 78,50 | 5,63 | 3,64 | 46,20 |
Madžarska | 76,90 | 6 | 4,07 | 45,40 |
Danska | 80,90 | 7,69 | 7,05 | 45,30 |
Poljska | 78,70 | 6,24 | 4,77 | 45 |
Malta | 82,50 | 6,73 | 6,50 | 43,60 |
Belgija | 81,60 | 6,77 | 6,69 | 42,50 |
Bolgarija | 75 | 5,11 | 3,83 | 40,10 |
Litva | 75,90 | 6,06 | 6,42 | 36,90 |
Latvija | 75,30 | 5,97 | 7,15 | 34,10 |
Estonija | 78,80 | 6,03 | 7,85 | 34,40 |
Luksemburg | 82,30 | 7,40 | 12,59 | 31,70 |
Indeks srečnega planeta omogoča spremljanje blaginje ob varovanju in trajnostnem izkoriščanju naravnih virov ter ob upoštevanju mej našega planeta.
Strategija razvoja Slovenije 2030 kot osrednji cilj določa »zagotoviti kakovostno življenje za vse«, ki ga je mogoče uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, z upoštevanjem omejitev in zmožnosti planeta. Nadalje poudarja naslednje razvojne cilje, katerih izvajanje spremlja tudi indeks srečnega planeta:
Indeks srečnega planeta nam pomaga odgovoriti na vprašanje, ali lahko živimo dolgo in srečno življenje, brez, da bi s svojimi dejanji škodili okolju.
V Sloveniji je indeks srečnega planeta (HPI) leta 2006 znašal 40. Od takrat je vrednost indeksa postopoma naraščala in leta 2020 dosegla najvišjo vrednost (48,7). Vzrok je v tem, da se je pričakovana življenjska doba podaljšala na 80,3 leta v primerjavi z 78 leti v letu 2006. Zmanjšal se je tudi ekološki odtis, kar je bila posledica ukrepov proti pandemiji COVID-19. Ocena počutja je bila najvišja v letu 2019 (6,7). Slednja je sprva naraščala, po letu 2012 pa doživela manjši upad. V zadnjih letih se je ta vrednost ponovno povišala. Najvišja vrednost ekološkega odtisa je bila izmerjena v letu 2007 (5,8 gha/prebivalca), najnižja pa v letih 2013 in 2014 (4,6 gha/prebivalca) ter 2020 (4,4 gha/prebivalca).
V preračun HPI je bilo v letu 2019 vključenih 152 držav sveta. Slovenija se nahaja na 53. mestu (v letu 2016 je bila na 67. mestu od 140 zajetih držav). Glede na HPI, so v najboljšem položaju prebivalci Kostarike (HPI = 62,1), Vanuata (HPI = 60,74) in Kolumbije (HPI=60,2), v najslabšem pa prebivalci Katarja (HPI = 24,3), Mongolije (HPI = 24,5) in Centralnoafriške republike (HPI = 25,2). Povprečna vrednost HPI indeksa za države EU-27 je 44,9, za države G7 pa 46,1.
Izmed držav EU-27 in Združenega kraljestva, imajo najvišji HPI Združeno kraljestvo (56,0), sledita Nizozemska (54,9) in Nemčija (52,7). Najnižji HPI beleži Luksemburg (31,7), ki je v svetu dosegel 143. mesto od 152. držav. Poleg Luksemburga najnižji HPI dosegata še Latvija (34,1) in Estonija (34,4).
Poleg čim višje ocene počutja in pričakovane življenjske dobe je za doseganje višjega HPI zelo pomemben tudi ekološki odtis. Večji kot je, večja je verjetnost, da bo vrednost HPI manjša. Če pogledamo podatke, ki so potrebni za izračun HPI Luksemburga, lahko vidimo, da je pričakovana življenjska doba visoka (82,3 let), prav tako je počutje ocenjeno visoko v primerjavi z ostalimi državami. Nizek rezultat na lestvici je mogoče pripisati zelo visokemu ekološkemu odtisu (12,59 gha na prebivalca), ki je najvišji na svetu. Na primeru HPI Luksemburga vidimo, kako zelo pomemben je ekološki odtis v oceni HPI. Vrednost ekološkega odtisa tako v Sloveniji kot drugod narašča (Kazalec SE08), saj ljudje vztrajno koristijo naravne vire in to preko biološke zmogljivosti planeta.
Indeks srečnega planeta ne upošteva ekonomskega vidika, ki je večinoma na prvem mestu, ko ocenjujemo razvitost države. Prioriteta družbe je gospodarska rast, ki pa sama po sebi ne pomeni boljšega življenja za prebivalce, še posebej ne v bogatih državah. Države z visokim BDP-jem se tako na lestvici HPI velikokrat uvrščajo nizko. Katar ima na primer enega največjih BDP-jev na svetu (62.088 $ na prebivalca v letu 2019), na letvici HPI pa je najslabša država na svetu.
Cilji povzeti po: Wellbeing Economy Alliance, https://neweconomics.org/uploads/files/54928c89090c07a78f_ywm6y59da.pdf
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: HPI združuje tri elemente, ki dokazujejo, kako učinkovito prebivalci različnih držav uporabljajo naravne vire za dolgo in srečno življenje. Podatki o dobrem počutju se zbirajo v okviru raziskave Gallup World, podatki o pričakovani življenjski dobi pa v okviru ZN. Podatke za izračun ekološkega odtisa izračunava GFN (Global Footprint Network) na podlagi podatkov ZN .
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: HPI se izračuna po naslednji formuli:
HPI = dobro počutje x pričakovana življenjska doba / ekološki odtis
Dobro počutje: kako zadovoljni so ljudje z življenjem na splošno, na lestvici od nič do deset, na podlagi podatkov, zbranih v okviru raziskave Gallup World. Podatke zbira Sustainable development solutions network
Pričakovana življenjska doba: Povprečno število let, ki naj bi jih človek živel v vsaki državi, na podlagi podatkov, ki jih zbirajo ZN.
Ekološki odtis: povprečna površina Zemlje (v globalnih hektarjih, gha ali gha/prebivalca), ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Podatke zbira Global footprint network.
Natančen opis izračuna HPI je opisan tukaj: https://happyplanetindex.org/wp-content/themes/hpi/public/downloads/happy-planet-index-methodology-paper.pdf.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
HPI in njegovi elementi, Slovenija, 2019 |
Leta 0-10 (gha/prebivalca) % Indeks; z-vrednost |
2006 - 2020 |
Najnovejši podatki za leto 2020. |
Letno |
23.05.2023 |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
HPI v EU27 in Združenem kraljestvu, 2019 |
Indeks
|
2019 |
Najnovejši podatki za leto 2020 |
Letno |
23.05.2023 |