KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 opazno povečale. V tem obdobju se je neto površina kmetijskih zemljišč vključenih v kmetijsko-okoljske ukrepe povečala iz 65.354 ha na 97.652 ha (povečanje za 49 %). Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU. Obseg zemljišč, vključenih v KOPOP ukrepe se je, z vključitvijo kmetijskih gospodarstev v sheme kmetijsko-okoljskih ukrepov, tako najbolj opazno povečal na začetku programskega obdobja.


Kazalec prikazuje površine kmetijskih zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov v Sloveniji v obdobju 2015–2022. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih skupin okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v posameznem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Neto površine zemljišč pa predstavljajo površine, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko-okoljski ukrep (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep). Relativni agregatni kazalec tako prikazuje delež bruto in neto površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah. Kazalec prikazuje tudi delež površin v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi, na katerih se izvajajo glavne skupine kmetijsko okoljskih ukrepov, za države članice EU.

Z letom 2015 so se KOPOP ukrepi začeli izvajati po novem programu in tako podatki niso primerljivi s tistimi iz obdobja pred letom 2015. Ta kazalec tako ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa v kolikšni meri kmetijska gospodarstva podpirajo okolju prijazne načine kmetijske proizvodnje.


Grafi

Slika KM03-1: Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji v obdobju 2015 – 2022
Viri:

MKGP, 2023; SURS, 2023

Prikaži podatke
Bruto površina z okoljskimi ukrepi [ha] Neto površina z okoljskimi ukrepi [ha] Grbinasti travniki [ha] Posebnih traviščni habitati [ha] Traviščni habitati metuljev [ha] Planinska paša [ha] Ohranjanje habitatov strmih travnikov [ha] Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija [ha] Steljniki [ha] Visokodebelni travniški sadovnjaki [ha] Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (Natura 2000) [ha] Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri [ha] Poljedeljstvo in zelenjadarstvo [ha] Vodni viri [ha] Sadjarstvo [ha] Vinogradništvo [ha] Trajno travninje I [ha] Trajno travninje II [ha] Ohranjanje mejic [km] Delež KZU s kmetijsko okoljskimi ukrepi (neto) [%] Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) skupaj [ha]
2015 282727 65354 12 3226 468 5300 350 9467 14 617 1063 1061 58867 34694 936 2948 1472 5571 13,71 476862
2016 338433 94752 5,99 3641,16 581,87 5708,82 370,54 13779,63 15 718,65 1636,45 1914,69 62731 36526 1973 5774,61 1518 5929,39 19,84 477671
2017 345932 96108 8,69 3815,70 601,19 5846,90 389,94 14752,29 15 741,15 1660,57 1974,18 63593 37057 1995 5817,16 1547 5952,95 120,30 19,96 481415
2018 351981 92591 9 4675 613 5766 389 15262 13 743 1696 2063 64118 37399 2016 5985 1555 5867 130 19,40 477296
2019 359219 99628 8,85 5117,61 641,30 5876,98 397,64 15262 14,71 766,86 1754,86 2121,56 64854 37845 2016 6144,92 1559 6006 145,40 20,76 479822
2020 354887 97629 2,34 5465,99 612,02 5864,66 329,39 16328,79 10,85 688,80 1683,82 2370,58 63305 38177 1985 6113,30 1095 4953 148,30 20,17 484064
2021 355956 97240 2,50 5780 634,43 5835,73 322,71 17118,99 9 694,35 1719,01 2490,03 63055,44 38563 1803 5927,59 1013 4251 162,59 20,28 479484
2022 362871 97652 3 6324 701,40 5812,47 331,52 18232,16 11,37 689,82 1823,28 2836,32 63553,76 38934 1783 6348,52 935 4045 182,64 20,37 479432
Slika KM03-2: Delež površin, na katerih se izvaja posamezna skupina kmetijsko okoljskih ukrepov, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi po državah članicah EU
Viri:

ENRD, 2023

Prikaži podatke
Biodiverziteta 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] Biodiverziteta, 2020 [%] Izboljšanje upravljanja voda 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] Izboljšanje varovanja voda, 2020 [%] Preprečevanje erozije tal 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] Preprečevanje erozije tal, 2020 [%]
Avstrija 79,70 80,70 80,60 80,50 80,30 75,20 77,20 77,20 78,20 78,10 75,20 77,20 77,20 78,20 82,20
Belgija 4,10 7,90 8,70 9,10 10,20 4,30 7,50 8,30 8,80 8,90 4,30 7,50 8,30 8,80 7,10
Bolgarija 14,80 16,50 13,60 13,90 13,80 1,30 2,50 2,50 2,30 2,20 1,30 2,50 2,50 2,30 2,20
Ciper 1,60 0 8,70 10,60 10,60 4,40 0 9,70 4,20 4,40 4,40 0 9,70 4,20 14,30
Češka 18,90 24,20 31 32,50 33,40 11,30 6,90 7 7,40 7,60 11,30 6,90 7 7,40 7,70
Nemčija 10,40 14,80 14,20 15 15,80 4,50 6 6,40 6,70 7,20 4,50 6 6,40 6,70 7,20
Danska 9,40 9,90 11,40 11,40 11,40 7,20 6,90 8,80 8,80 18,30 7,20 6,90 8,80 8,80 9
Estonija 64,50 68,10 70,40 71,50 72,60 63,30 67 69,20 70,60 71,70 63,30 67 69,20 70,60 71,60
Španija 13,80 17,10 19,70 21,80 22,90 11,50 13,20 15 16,70 17,90 11,50 13,20 15 16,70 18,30
Finska 11,10 12 13,50 13,60 14,40 82 82,70 82,70 83,30 83,10 82 82,70 82,70 83,30 70,40
Francija 4,10 5,60 7,20 11,10 10,30 0,70 3,10 5,60 8,80 8 0,70 3,10 5,60 8,80 6,60
Grčija 6 7 10,60 10,60 10,60 5,80 7 10,60 10,60 10,60 5,80 7 10,60 10,60 10,10
Hrvaška 5,40 5,60 6,50 7,70 9 5,40 5,40 6,20 7,60 9,50 5,40 5,40 6,20 7,60 9,10
Madžarska 6,10 13,10 16,80 17,70 17,80 3,40 3,90 5 5,30 5,30 3,40 3,90 5 5,30 12,40
Irska 12,90 17 18,20 16,60 18,20 12,90 18,40 20,40 20,70 20,40 12,90 18,40 20,40 20,70 18,30
Italija 7,10 10,30 14,50 16,30 18,60 6,50 11,30 12,30 12,70 14,20 6,50 11,30 12,30 12,70 13,80
Litva 9,70 8,50 10,40 10,40 10,20 0,10 0,10 0,30 0,30 0,40 0,10 0,10 0,30 0,30 8,90
Luksemburg 83,40 98,50 86,90 86,90 87 7,30 6,10 15,10 15,60 18 7,30 6,10 15,10 15,60 19,80
Latvija 13,60 15,80 15,80 16 17,20 16 19,10 19,70 20,20 21,60 16 19,10 19,70 20,20 21,60
Malta 9,80 9,60 13,50 15,50 15,50 1,30 2 4,10 4,60 4,10 1,30 2 4,10 4,60 12,30
Nizozemska 6 4,50 4,10 4,30 4,50 0 0,10 0,10 0,30 4,50 0 0,10 0,10 0,30 1,30
Poljska 9 10,70 9,40 7,30 8 8,70 10,40 9,30 7,20 7,90 8,70 10,40 9,30 7,20 10,70
Portugalska 45,60 43 44,40 45,90 46,10 29,80 27,10 28,10 28,90 28,90 29,80 27,10 28,10 28,90 33,70
Romunia 2,70 5,20 5,80 5,80 6,60 3,40 6,20 6,80 6,80 7,50 3,40 6,20 6,80 6,80 2,80
Švedska 4,70 3,50 14,60 18,70 19,40 2,40 1,20 8,80 11,40 10,40 2,40 1,20 8,80 11,40 13,30
Slovenija 38,50 44,20 44,80 45,40 46,20 34,90 39,70 40,10 40,60 41,20 34,90 39,70 40,10 40,60 42,60
Slovaška 14,90 16,60 17 17 17 14,70 16,60 17 17 17 14,70 16,60 17 17 17
Združeno kraljestvo 27,90 25,60 29 29,70 27,80 4,20 5,10 7 23,90 21,60 4,20 5,10 7 23,90 22,40
EU–28 12,90 14,80 16,60 17,70 18 8,80 10,50 11,80 14,20 14,50 8,80 10,50 11,80 14,20 14,40

Cilji

V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je bil podaljšan do konca leta 2022, se s ciljem zagotavljanja okoljske funkcije kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine izvajajo kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP). Posebna pozornost je namenjena območjem, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi ter preprečevanju erozije tal in izboljšanju upravljanja tal.

  • Ciljna vrednost kmetijsko ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, je 184.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
  • kmetijsko-okoljski ukrepi, ki prispevajo k izboljšanju voda, naj bi se izvajali na 154.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
  • kmetijsko-okoljski ukrepi , ki preprečujejo erozijo tal naj bi se izvajali na 169.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.

Na ravni EU pa so cilji sledeči:

  • vključiti 17,3 % vseh KZU v kmetijsko-okoljske ukrepe, ki naslavljajo biodiverziteto,
  • vključiti 14,5 % vseh KZU v kmetijsko-okoljske ukrepe, ki naslavljajo varovanje voda,
  • vključiti 13,9 % vseh KZU v kmetijsko-okoljske ukrepe, ki naslavljajo preprečevanje erozije tal.
     

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine kmetijske proizvodnje, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (2004–2006, 2007–2013 in 2014–2020). V letu 2015 so se začeli izvajati ukrepi po novem programu za obdobje 2014–2020, ki sicer zajema obdobje do vključno leta 2022. Nova kmetijsko okoljska-podnebna plačila vsebinsko zasledujejo podobne cilje kot v prejšnjih obdobjih, izvajajo pa se v okviru 19. operacij, ki vsebujejo skupno več kot 50 obveznih in izbirnih zahtev. Zaradi razlik v vrstah in številu ukrepov, površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe v letu 2015, niso neposredno primerljive s površinami kmetijsko okoljskih-ukrepov v programskem obdobju 2007–2013.

Neto površina kmetijskih zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi se je iz 65.354 ha v letu 2015 povečala na 97.652 ha v letu 2022. Pri tem je opaziti povečanje na začetku obravnavanega obdobja, med letom 2020 in 2022 pa se površina ni pomembno spreminjala. Tako se je obseg površin s KOPOP ukrepi med letoma 2015 in 2016 povečal za 45 % (29.398 ha), ko se je z novim programskim obdobjem skupne kmetijske politike, v sheme na novo vključilo več kmetijskih gospodarstev. Neto delež kmetijskih zemljišč, na katerih se izvajajo KOPOP ukrepi, se je tako gibal podobno kot obseg zemljišč s KOPOP ukrepi in je v letu 2022 dosegel 20,4 % KZU. Od vseh kmetijsko-okoljskih ukrepov je največ površin vključenih v operacijo poljedelstvo in zelenjadarstvo (64.856 ha v letu 2019). Najmanj, le 2 ha v letu 2020 pa je površin kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključene v operacijo košnja grbinastih travnikov. 

Glede na podatke iz poročil European Network for Rural Development (ENRD, 2023) o vključenih površinah, na katerih se izvaja posamezna skupina kmetijsko-okoljskih ukrepov (biodiverziteta, varovanje voda, preprečevanje erozije tal), pa Slovenija dosega zastavljene cilje za leto 2023. Delež bruto površin kmetijskih zemljišč v uporabi s KOPOP ukrepi, ki naslavljajo biodiverziteto znaša 46,2 % (cilj je 33,0 %), tistih, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda znaša 41,2 % (cilj je 28,9 %) in tistih, ki naslavljajo preprečevanje erozije tal pa znaša 42,6 % (cilj je 31,4 %). Prav tako je na ravni EU cilj za ukrepe, ki naslavljajo biodiverziteto, s 18 % KZU dosežen (cilj je 17,3 %). Enako velja za ukrepe na področju preprečevanja erozije tal kjer je na ravni EU v tovrstne ukrepe vključenih 14,4 % KZU (cilj je 14,0 %). V primeru površin z ukrepi, ki izboljšujejo varovanje voda pa je cilj (14,54 %) s 14,5 % KZU že tudi skoraj dosežen.

Tako se Slovenija po doseganju ciljev uvršča v krog držav EU, ki so presegle zastavljene cilje za leto 2023. Med državami v tej skupini najbolj izstopa Malta, ki močno presega zastavljene cilje za leto 2023. Izmed posameznih držav članic EU, za zadanimi cilji na področju biodiverzitete najbolj zaostaja Romunija. Pri površinah, ki naslavljajo učinkovitejše upravljanje voda in preprečevanje erozije tal pa, za zadanimi cilji, najbolj zaostaja Nizozemska. 


Metodologija

Cilji povzeti po:
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020,

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o površinah pod posameznim KOPOP ukrepom se na letni ravni zbirajo v okviru kampanje zbirnih vlog Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Zbrani podatki o površinah pod posameznimi KOPOP ukrepi so prikazani po glavnih skupinah ukrepov. S tem je omogočena boljša preglednost nad podatki. Na podlagi podatkov o obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi ter obsegu zemljišč vključenih v kmetijsko okoljske ukrepe so za posamezno leto izračunani deleži bruto in neto površine pod KOPOP ukrepi, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi (bruto in neto površine)

ha

MKGP (interni podatki)

2015–2022

Tekoče leto za preteklo leto

Letno

25.10.2023

Da

Kmetijska zemljišča v uporabi

ha

SiStat (https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px/table/tableViewLayout2/)

2015–2022

Tekoče leto za preteklo leto

Letno

25.10.2023

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 2

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo iz poročil (Annual Implementation Reports), ki jih oddajajo države članice EU Evropski komisiji. Podatki o bruto obsegu površin kmetijskih zemljišč pod posamezno skupino ukrepov izhajajo iz poročanih podatkov o izvedenih plačilih v posameznem letu.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Zbrani podatki so prikazani na enak način kot v njihovem viru.

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

%

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2016 (https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/mi-fiche-2016_p4.pdf)

2016

Tekoče leto za prejšnje leto

Letno

26. 10. 2022

Da

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

%

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2017

(https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/mi-fiche-2017_p4.pdf)

2017

Tekoče leto za prejšnje leto

Letno

26.10. 2022

Da

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

%

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2018 (https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/mi-fiche-2018_p4.pdf)

2018

Tekoče leto za prejšnje leto

Letno

26.10. 2022

Da

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

%

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2019 (https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/mi-fiche-2019_p4.pdf)

2019

Tekoče leto za prejšnje leto

Letno

26.10. 2022

Da

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

%

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2020 (https://ec.europa.eu/enrd/sites/default/files/mi-fiche-2020_p4.pd)

2020

Tekoče leto za prejšnje leto

Delež površin, na katerih se izvaja posamezna vrsta kmetijsko okoljskih ukrepov v članicah EU.

24.10.

2023

ENRD, RDP monitoring data summaries, 2019 (https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/mi-fiche-2019_p4.pdf)

Drugi viri in literatura