Kazalec prikazuje spremembe velikostne strukture kmetijskih gospodarstev glede na fizično ali ekonomsko velikost. Na koncentracijo kmetijske pridelave vplivajo predvsem spremembe v številu kmetijskih gospodarstev, rabi kmetijskih zemljišč, spremembe v številu glav velike živine na živinorejskih gospodarstvih, obseg vloženega dela in spremembe ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev. Prikazana je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in državah EU–28, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v uporabi in povprečno število glav velike živine (GVŽ) na kmetijskih gospodarstvih, ki redijo živino. Prikazane so tudi spremembe delovne sile in ekonomske velikosti na kmetijskih gospodarstvih.

Po podatkih zadnjega vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v Sloveniji leta 2016 s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo nekaj manj kot 70 tisoč kmetijskih gospodarstev (KMG). V primerjavi z letom 2000, se je njihovo število zmanjšalo za okoli petino oziroma za skoraj 17 tisoč KMG. V letu 2016 so KMG uporabljala nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč, kar je dober odstotek manj kot leta 2000. Povprečna velikost KMG je leta 2016 znašala 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) na gospodarstvo, kar je skoraj četrtina (22 %) več kot v letu 2000, ko je znašala 5,6 ha KZU/KMG.

Na proces koncentracije kmetijskih zemljišč kažejo tudi spremembe velikostne strukture kmetijskih gospodarstev. Zmanjšuje se delež gospodarstev, ki imajo v uporabi do 5 hektarov kmetijskih zemljišč. V tem velikostnem razredu se nahaja 41.919 kmetijskih gospodarstev oz. 60,0 % vseh slovenskih kmetijskih gospodarstev in ta skupaj obdelujejo 98.318 hektarov KZU, kar predstavlja 20,5% vseh KZU. V primerjavi z letom 2000 se je delež gospodarstev v tem velikostnem razredu zmanjšal za 1,8 odstotne točke, delež KZU, ki jo ta gospodarstva obdelujejo, pa za 5,7 odstotnih točk. Nasprotno se je v obdobju 2000–2016 zelo povečalo število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 ha KZU in obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih ta gospodarstva obdelujejo. Leta 2016 je bilo 593 kmetijskih gospodarstev (3,4 krat več kot leta 2000), ki so obdelovala več kot 65 tisoč hektarov KZU (69,) % več kot leta 2000).

Z živinorejo se je leta 2016 ukvarjalo nekaj manj kot 56.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, kar je 21.670 gospodarstev oziroma dobra četrtina (28 %) manj kot leta 2000. Ta gospodarstva so skupaj redila nekaj manj kot 420 tisoč glav velike živine (GVŽ), kar je 11 % manj kot leta 2000. Živinorejska gospodarstva so v povprečju redila 7,5 GVŽ, kar je slaba četrtina več (23,6 %) kot leta 2000, ko so redila 6,1 GVŽ na gospodarstvo. Število GVŽ se je zmanjšalo v vseh velikostnih razredih. V velikostnem razredu do 5 GVŽ je bilo leta 2016 skoraj dve tretjini vseh kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino, njihov delež pa se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal za 2,2 odstotni točki. Ta gospodarstva so leta 2016 redila nekaj manj kot 56 tisoč GVŽ, kar je 41,5 % manj kot leta 2000. V obdobju 2000–2016 se je več kot podvojilo število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 GVŽ, ki so redila 102 tisoč GVŽ. Leta 2016 so na gospodarstvih v tem velikostnem razredu redili že skoraj četrtino vseh GVŽ, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 2000.

Skupni vložek dela v slovenskem kmetijstvu, vključno s sezonskim in priložnostnim delom ter strojnimi storitvami, izražen v polnovrednih delovnih močeh (PDM), je leta 2016 znašal 79.967 PDM. To je kar četrtina (–26 %) manj kot ob popisu leta 2000. Povprečno število PDM na kmetijsko gospodarstvo je leta 2016 znašalo 1,14 PDM/gospodarstvo, medtem ko je leta 2000 znašalo 1,24 PDM/gospodarstvo. Leta 2016 je vložek dela na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi znašal 17 PDM na 100 ha KZU. V primerjavi z letom 2000, ko je znašal vložek dela na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi 22 PDM na 100 ha KZU, se je delovna intenzivnost pomembno izboljšala.

Slovenska kmetijska gospodarstva so v letu 2016 dosegla skupni standardni prihodek v višini 1,15 milijarde EUR. Glede na velikostne razrede ekonomske velikosti je bilo v letu 2016 skoraj 60 % KMG v razredih do 8.000 EUR, kar je dobrih 10 odstotnih točk več kot leta 2000. Ta gospodarstva so skupaj ustvarila 13 % standardnega prihodka. Leta 2007 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila skoraj 20 % standardnega prihodka. Dobra četrtina gospodarstev in 22 % standardnega prihodka je bilo leta 2016 v razredih ekonomske velikosti med 8.000 in 25.000 EUR. Leta 2007 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila skoraj 25 % standardnega prihodka. Leta 2016 je le okoli desetina kmetijskih gospodarstev (14 %) dosegla ekonomsko velikost nad 25.000 tisoč EUR, v tem velikostnem razredu pa je bilo ustvarjenega skoraj dve tretjini standardnega prihodka. Leta 20007 je bilo v tem velikostnem razredu ustvarjenega dobra polovica (55,0 %) standardnega prihodka.

V letu 2016 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–28 obdelovalo 16,6 hektara KZU. Največja kmetijska gospodarstva so na Češkem, kjer v povprečju obdelujejo 132 hektara na kmetijsko gospodarstvo, sledita pa Združeno kraljestvo (z 91 ha) in Slovaška (z 79 ha). Najmanjša kmetijska gospodarstva so na Malti, kjer v povprečju obdelujejo le dober hektar KZU na gospodarstvo ter na Cipru in v Romuniji, kjer obdelujejo nekaj več kot 3 hektarje. Slovenija s 6,9 hektara KZU na gospodarstvo spada v krog držav z najmanjšo povprečno velikostjo kmetijskih gospodarstev v EU.

Z živinorejo se je v državah EU–28 v letu 2016 ukvarjalo 5,7 milijona kmetijskih gospodarstev, kar je 55 % vseh, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Skupaj so redila nekaj več kot 131 milijonov glav velike živine. V letu 2016 so živinorejska kmetijska gospodarstva v EU–28 v povprečju redila 22,9 GVŽ, kar je več kot dva krat več kot v Sloveniji kjer so redila 9,1 GVŽ na gospodarstvo. Po stopnji koncentracije so v ospredju predvsem tradicionalne živinorejske države, kot so Danska, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, kjer v povprečju redijo več kot 100 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

V državah EU–28 je v letu 2016 na kmetijskih gospodarstvih delalo nekaj več kot 9 milijonov polnovrednih delovnih moči (PDM). Povprečno kmetijsko gospodarstvo v EU–28 zaposluje 0,9 PDM. Največje število PDM na gospodarstvo ima Češka (3,9 PDM), sledita pa ji Nizozemska (2,6 PDM) in Slovaška (1,8 PDM). Tudi Slovenija ima v primerjavi z EU–28 nadpovprečno zaposlenost na kmetijskih gospodarstvih (1,1 PDM). Najmanjša je zaposlenost na Cipru in v Romuniji, kjer je v povprečju zaposlenih manj kot 0,5 PDM na kmetijsko gospodarstvo.

Leta 2016 je povprečna ekonomska velikost, merjena s standardnim prihodkom na gospodarstvo, v državah EU–28 znašala 34.784 EUR. Med posameznimi državami prednjači Nizozemska z več kot 400.000 EUR standardnega prihodka na gospodarstvo, medtem ko je v Romuniji povprečna ekonomska velikost le nekaj več kot 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija z nekaj več kot 16.500 EUR na gospodarstvo spada v krog držav, ki močno zaostajajo za povprečjem EU–28.

Primerjava podatkov Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 in vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 kažejo, da v Sloveniji potekajo procesi koncentracije kmetijske pridelave, predvsem na račun zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in izboljšanja produktivnosti dela. Kljub temu, da so se v obravnavanem obdobju povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, produktivnost dela in ekonomska velikost pomembno izboljšali, še vedno močno zaostajamo za povprečjem v državah EU–28. Glede na to, da strukturne spremembe potekajo počasi, pa tudi nadaljevanje teh trendov ne bo bistveno povečalo obremenitev na okolje.