KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V letu 2021 so bili izpusti v Evropski skupnosti 5,1 % višji kot v letu 2020 in 30 % nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2021, glede na leto 2020, zvišali za 0,8 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili za 5,5 % višji kot leta 2020, vendar za 22 % nižji kot leta 2005.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, glavne vire izpustov (po kategorijah in sektorjih) ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-28). Izpusti so prikazani v kt CO2 ekv..

Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v okviru emisijskih evidenc uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire: promet, energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo in odpadki.  Posebno kategorijo predstavlja raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF).

 

 


Grafi

Slika PB03-1: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija, 1986-2021
Viri:

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje (2023)

Prikaži podatke
CO2 [1000 t CO2 ekviv.] CH4 [1000 t CO2 ekviv.] N2O [1000 t CO2 ekviv.] F-plini [1000 t CO2 ekviv.] - HFC [1000 t CO2 ekviv.] - PFC [1000 t CO2 ekviv.] - SF6 [1000 t CO2 ekviv.] skupaj [1000 t CO2 ekviv.]
1986 16767,32 2910,69 734,76 219,70 0 209,63 10,07 20632,47
1987 16001,27 2891,06 744,90 250,86 0 240,79 10,07 19888,09
1988 15547,42 2890,20 712,25 203,59 0 193,52 10,07 19353,47
1989 15340,38 2900,70 680,25 206,71 0 195,44 11,27 19128,04
1990 15094,55 2833,71 672,64 196,75 0 186,62 10,13 18797,65
1991 13973,37 2726,73 621,45 126,27 0 116,33 9,94 17447,82
1992 13882,58 2745,39 679,10 125,19 0 115,23 9,96 17432,26
1993 14246,22 2622,66 644,21 154,72 28,56 115,30 10,86 17667,82
1994 14636,10 2616,01 675,05 155,17 28,78 115,23 11,17 18082,34
1995 15354,25 2648,28 703,10 157,62 29,92 115,20 12,50 18863,25
1996 15999,41 2601,73 707,25 155,22 27,18 114,77 13,27 19463,62
1997 16507,02 2620,87 715,79 160,27 31,36 115,24 13,66 20003,94
1998 16039,04 2680,80 724,69 156,40 28,09 115,14 13,16 19600,93
1999 15412,48 2686,11 727,83 159,50 28,33 115,33 15,84 18985,92
2000 15053,85 2790,01 752,35 173,17 41,05 116,64 15,47 18769,38
2001 16302,76 2796,00 753,78 188,03 55,99 116,20 15,84 20040,57
2002 16564,69 2825,85 719,40 208,67 70,20 121,43 17,04 20318,61
2003 16271,55 2790,23 694,39 231,66 88,69 125,35 17,62 19987,83
2004 16704,58 2752,35 675,73 253,77 109,29 126,48 18,01 20386,44
2005 16932,39 2752,95 681,37 276,58 130,25 127,77 18,55 20643,29
2006 17178,36 2673,93 690,42 290,96 151,78 120,70 18,48 20833,67
2007 17342,86 2695,51 698,14 283,90 176,24 89,61 18,05 21020,41
2008 18278,46 2566,52 662,57 235,74 202,52 13,25 19,97 21743,29
2009 16204,11 2465,67 655,16 241,66 219,26 4,71 17,69 19566,60
2010 16459,73 2431,03 648,11 259,06 232,68 8,67 17,71 19797,93
2011 16358,79 2419,97 657,01 280,24 244,24 18,13 17,88 19716,01
2012 15759,57 2362,95 659,98 300,65 268,34 16,29 16,03 19083,14
2013 15128,26 2298,54 635,58 319,62 289,00 13,77 16,86 18382,00
2014 13561,31 2187,67 643,68 333,47 302,90 13,69 16,88 16726,12
2015 13645,49 2258,08 665,46 343,44 312,09 14,15 17,19 16912,47
2016 14458,36 2297,67 671,07 362,93 328,00 17,79 17,13 17790,03
2017 14616,68 2248,22 649,58 355,94 323,87 15,69 16,39 17870,43
2018 14519,85 2176,33 658,00 334,94 304,61 14,02 16,32 17689,13
2019 14039,44 2163,68 692,46 309,25 282,19 10,62 16,44 17204,83
2020 12854,91 2131,29 685,44 303,14 277,76 8,65 16,73 15974,78
2021 13059,97 2085,12 670,60 267,04 7,04 16,71 16106,48
Slika PB03-2: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih (delež), Slovenija, 1986-2021
Viri:

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, (2023)

Prikaži podatke
promet [%] energetika [%] industrijski procesi [%] goriva v industriji [%] kmetijstvo [%] odpadki [%] drugi sektorji [%] ubežni izpusti iz goriv [%] drugo [%] skupaj [%] promet [1000 t CO2 ekviv.] energetika [1000 t CO2 ekviv.] industrijski procesi [1000 t CO2 ekviv.] goriva v industriji [1000 t CO2 ekviv.] kmetijstvo [1000 t CO2 ekviv.] odpadki [1000 t CO2 ekviv.] drugi sektorji [1000 t CO2 ekviv.] ubežni izpusti iz goriv [1000 t CO2 ekviv.] drugo [1000 t CO2 ekviv.] skupaj [1000 t CO2 ekviv.]
1986 9,94 33,15 7,69 19,99 9,84 3,39 12,66 3,15 0,20 100 2051,17 6839,58 1585,89 4123,77 2029,47 700,01 2611,85 649,32 41,41 20632,47
1987 12,19 32,58 7,88 18,52 10,24 3,64 11,67 3,12 0,16 100 2424,91 6479,01 1566,63 3683,34 2036,88 724,09 2321,06 620,17 32,00 19888,09
1988 12,68 33,93 7,57 18,28 10,34 3,86 9,93 3,25 0,17 100 2454,53 6565,96 1465,40 3537,61 2001,11 746,30 1921,10 629,45 32,00 19353,47
1989 12,99 34,88 7,37 17,40 10,27 4,02 9,61 3,29 0,17 100 2484,70 6672,41 1410,64 3327,41 1964,88 768,31 1838,84 628,87 32,00 19128,04
1990 14,56 33,91 7,28 16,47 10,38 4,11 10,14 2,98 0,17 100 2737,21 6374,26 1367,88 3095,08 1951,30 773,36 1905,62 560,94 32,00 18797,65
1991 14,86 31,12 6,06 17,63 10,50 4,39 12,40 2,99 0,04 100 2593,35 5429,99 1057,02 3076,27 1832,54 766,57 2162,98 522,21 6,90 17447,82
1992 15,12 34,21 6,01 14,83 11,17 4,20 11,17 3,28 0,01 100 2635,31 5963,14 1047,32 2585,67 1947,36 732,75 1947,81 571,52 1,38 17432,26
1993 18,03 32,56 4,95 14,22 10,41 4,03 12,83 2,97 0,01 100 3185,13 5753,26 874,64 2512,64 1838,74 711,25 2266,37 524,41 1,38 17667,82
1994 19,74 30,61 5,81 14,83 10,26 3,96 11,99 2,78 0,01 100 3569,72 5535,27 1051,18 2681,00 1855,14 716,57 2168,60 503,48 1,38 18082,34
1995 21,15 30,35 5,60 13,95 9,83 3,83 12,48 2,82 0,01 100 3988,89 5724,18 1056,36 2630,49 1855,02 721,76 2353,58 531,59 1,38 18863,25
1996 23,27 27,37 5,43 12,95 9,22 3,74 15,37 2,63 0,01 100 4530,06 5326,84 1057,84 2521,37 1793,79 728,73 2991,69 511,91 1,38 19463,62
1997 23,68 28,73 5,48 11,50 8,71 3,86 15,29 2,74 0,01 100 4737,74 5746,74 1097,04 2300,40 1743,34 771,72 3057,76 547,82 1,38 20003,94
1998 20,10 30,54 5,49 11,64 9,10 4,12 16,22 2,78 0,01 100 3939,90 5986,07 1075,21 2281,48 1783,31 807,10 3180,25 544,92 2,70 19600,93
1999 19,64 27,85 5,79 12,10 9,48 4,38 18,01 2,74 0,02 100 3729,69 5287,45 1099,29 2296,36 1799,01 831,60 3418,63 521,01 2,89 18985,92
2000 19,59 29,80 6,08 12,22 10,08 4,59 14,88 2,74 0,02 100 3676,08 5592,96 1141,12 2293,44 1892,16 862,39 2793,32 514,83 3,07 18769,38
2001 19,15 31,49 5,97 11,04 9,32 4,39 16,10 2,53 0,02 100 3837,13 6310,54 1196,90 2212,71 1867,71 878,91 3227,04 506,37 3,26 20040,57
2002 19,21 32,30 5,92 11,05 9,49 4,29 14,99 2,73 0,02 100 3904,17 6563,20 1203,84 2244,53 1928,00 871,87 3045,77 553,96 3,26 20318,61
2003 19,78 31,47 6,36 10,88 9,17 4,44 14,96 2,92 0,02 100 3953,67 6289,99 1271,40 2174,93 1832,83 887,53 2990,17 584,05 3,26 19987,83
2004 20,27 31,50 6,48 11,41 8,74 4,36 14,36 2,86 0,02 100 4132,14 6422,24 1321,82 2325,44 1781,47 888,33 2927,65 583,93 3,42 20386,44
2005 21,32 31,24 6,76 11,92 8,71 4,11 13,16 2,76 0,02 100 4401,34 6449,28 1394,63 2461,10 1798,73 849,29 2715,98 569,60 3,33 20643,29
2006 22,26 31,23 6,91 12,48 8,63 3,89 11,81 2,79 0,02 100 4637,35 6505,65 1438,84 2599,95 1797,93 809,62 2460,54 580,48 3,33 20833,67
2007 24,93 32,00 6,89 11,24 8,84 3,56 9,72 2,80 0,02 100 5239,95 6726,90 1448,78 2362,81 1858,89 749,26 2042,46 587,89 3,48 21020,41
2008 28,33 29,90 6,08 10,74 8,19 3,10 11,03 2,62 0,02 100 6159,08 6500,18 1322,27 2334,86 1781,55 673,05 2399,03 569,72 3,55 21743,29
2009 26,37 31,77 5,04 10,00 9,15 3,12 11,67 2,87 0,02 100 5158,76 6216,70 985,61 1957,24 1790,48 610,19 2283,47 560,80 3,34 19566,60
2010 26,77 32,06 4,98 9,76 8,88 3,03 11,67 2,85 0,01 100 5299,22 6346,73 986,40 1932,30 1758,29 599,13 2309,47 563,49 2,89 19797,93
2011 28,65 32,29 5,06 8,78 8,83 3,07 10,39 2,91 0,02 100 5649,48 6366,05 997,36 1732,02 1740,61 605,56 2048,79 572,78 3,37 19716,01
2012 29,70 31,75 5,36 8,71 9,04 3,09 9,41 2,92 0,02 100 5668,06 6058,82 1023,62 1662,54 1724,58 589,02 1796,19 556,93 3,38 19083,14
2013 29,20 31,44 5,93 9,01 9,30 3,08 9,33 2,69 0,02 100 5367,27 5778,78 1090,76 1655,59 1709,19 566,93 1715,11 495,37 3,01 18382,00
2014 32,18 26,62 6,74 9,94 10,50 3,19 8,48 2,32 0,02 100 5383,26 4452,26 1127,97 1662,39 1756,01 534,13 1417,58 388,77 3,75 16726,12
2015 31,66 27,00 6,55 9,49 10,64 3,21 9,07 2,37 0,02 100 5353,65 4565,79 1107,87 1604,69 1799,50 542,49 1533,93 400,84 3,70 16912,47
2016 32,19 27,74 6,26 9,09 10,24 3,02 9,01 2,41 0,02 100 5726,82 4934,80 1114,40 1617,72 1822,17 537,76 1603,58 429,15 3,63 17790,03
2017 32,77 27,54 6,56 9,47 10,00 2,93 8,23 2,47 0,02 100 5856,28 4920,89 1171,85 1693,19 1787,84 524,21 1471,29 440,73 4,14 17870,43
2018 32,99 27,17 6,76 10,12 10,11 2,73 7,73 2,38 0,02 100 5835,01 4806,00 1195,05 1790,05 1787,58 483,65 1367,13 420,76 3,91 17689,13
2019 32,69 26,62 7,00 10,16 10,51 2,76 7,87 2,38 0,02 100 5625,00 4579,60 1204,55 1747,24 1807,85 474,04 1353,72 408,82 4,01 17204,83
2020 28,64 28,26 7,19 10,66 11,35 2,82 8,48 2,57 0,02 100 4575,49 4514,77 1148,84 1702,65 1812,99 451,12 1354,43 411,32 3,17 15974,78
2021 32,32 26,07 6,90 10,76 11,26 2,66 7,78 2,23 0,03 100 5205,46 4198,37 1111,14 1732,56 1813,47 428,77 1253,43 358,69 4,59 16106,48
Slika PB03-3: Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija, 2005-2021
Viri:

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje; Poročilo o izpolnitvi obveznosti 2005-2015, REK (2023)

Prikaži podatke
plini v okviru EU ETS [1000 t CO2 ekv.] plini izven EU ETS [1000 t CO2 ekv.]
2005 8720,55 11922,74
2006 8842,18 11991,49
2007 9048,63 11971,78
2008 8860,11 12883,19
2009 8067,02 11499,58
2010 8129,86 11668,06
2011 7994,55 11721,46
2012 7610,59 11472,55
2013 7386,31 10995,70
2014 6115,29 10610,84
2015 6109,59 10802,88
2016 6478,66 11311,36
2017 6570,03 11300,40
2018 6491,91 11197,22
2019 6253,60 10951,23
2020 6095,60 9879,19
2021 5680,71 10425,77

Cilji

Do leta 2030 (Zeleni dogovor EU)

    • zmanjšanje izpustov TGP za 55% glede na leto 1990
    • zmanjšanje izpustov TGP za 62 % v sektorjih EU-ETS glede na leto 2005
    • zmanjšanje izpustov TGP za 40% v sektorjih izven EU-ETS glede na leto 2005

Za Slovenijo je v skladu z Uredbo o porazdelitvi prizadeven cilj zmanjšanja izpustov iz ne-ETS sektorjev do leta 2030 -27% glede na leto 2005.

Do leta 2050 je cilj EU in vseh držav članic doseganje ničelnih izpustov TGP oziroma podnebna nevtralnost

 


Izpusti v letu 2021

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji brez LULUCF so bili leta 2021 16.106 kt CO2 ekv., kar je  21,9 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 0,8 % več kot v letu 2020. Glede na leto 2005, ki je izhodiščno leto v okviru EU, so bili izpusti nižji za 22,0 %. Z upoštevanjem LULUCF so bili izpusti v državi v letu 2021 13.001 kt CO2 ekv.. Do leta 2050 je naš cilj, da dosežemo podnebno nevtralnost, kar pomeni, da se izpusti izenačijo s ponori, torej da so naši skupni izpusti z LULUCF enaki nič.

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2021 kar 81,1 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriv in iz industrijskih procesov. Sledi metan (12,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,2 %), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,8 %).

Največ izpustov TGP povzroča kurjenje fosilnih goriv, pri čemer jih največ nastaja v  energetiki (proizvodnja elektrike in toplote) in prometu (cestni promet), ki skupaj prispevata skoraj 60 % slovenskih izpustov.

V preteklosti je največ izpustov nastajalo v energetiki, po letu 2014 pa so se ti postopno zmanjšali zaradi zaprtja termoelektrarne v Trbovljah, bolj učinkovite proizvodnje elektrike v termoelektrarni Šoštanj z zagonom bloka 6, ter večji uporabi biomase. Izpusti so bili tako v letu 2021 za 38,6% nižji, kot v letu 1986 in 34,9% nižji kot leta 2005.

Izpusti iz prometa, kjer z 99% prevladujejo izpusti iz cestnega prometa, so od leta 1986 v povprečju naraščali in sicer do leta 2008 za kar 200 %. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli v naslednjih letih pa trend ni bil konstanten, vendar izpustov, kot so bili leta 2008 nismo več dosegli. V letu 2020 so se izpusti iz prometa prehodno znižali zaradi sprejetih ukrepov ob epidemiji COVID-19 in sicer za kar 18,7 % glede na predhodno leto, že v letu 2021 pa so znova porasli in so bili 154% višji kot leta 1986 in 18,3% višji kot v 2005.

Izpusti iz rabe goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu so bili v letu 2021 58% nižji kot v izhodiščnem letu 1986 in 29,6% nižji kot v letu 2005. Na zmanjšanje izpustov je v preteklosti imela največji vpliv zamenjava trdnih goriv z zemeljskim plinom, v kasnejšem obdobju pa so na znižanje teh izpustov vplivali izredni dogodki, kot je bila svetovna finančna kriza konec leta 2008 in epidemija v letu 2020.

Izpusti iz rabe goriv v ostalih sektorjih, ki večinoma predstavljajo izpuste iz stavb, se z leti spreminjajo zaradi nihanj temperature v zimskem času in sprememb rabe lesne biomase v gospodinjstvih.  Kljub razgibanemu medletnemu trendu lahko opazimo v opazovanem obdobju močan trend zmanjševanja; leta 2021 so bili izpusti glede na 1986 nižji za 52 % v primerjavi z letom 2005 pa za 53,8 %. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi izboljšana izolacija stavb in povečana raba lesa in toplotnih črpalk za ogrevanje.

Ubežni izpusti iz goriv so predstavljali le 2,2 % izpustov v sektorju in so se zmanjšali za 44,8 % v primerjavi z letom 1986 in 37% glede na leto 2005.

Izpusti iz industrijskih procesov in rabe proizvodov so v preteklosti sledili trendom izpustov iz industrije, predvsem je bilo opazno znižanje po letu 2008 zaradi zmanjšanja proizvodnje kot posledice globalne finančne krize. V zadnjih letih pa se izpusti iz tega sektorja ne znižujejo več predvsem zaradi predvsem zaradi prispevka F-plinov, ki se uporabljajo v hladilnih aparatih ter klimah in za ogrevanje s toplotnimi  črpalkami.  Najpomembnejši toplogredni plin v tem sektorju je ogljikov dioksid z 67,1 % izpusti, sledijo pa mu HFC s 25,1 %, N2O s 5,6 %, SF6 z 1,4 % in PFC z 0,8 %. Glavni vir izpustov je ves čas proizvodnja mineralnih izdelkov, kjer samo pri proizvodnji cementa in apna, kjer je v letu 2021 nastalo 45,5 % izpustov v tem sektorju. V letu 2021 so bili izpusti nižji za 29,9 % glede na 1986 in 20,3 % v primerjavi z letom 2005.

V kmetijstvu, ki je drugi najpomembnejši sektor, so izpusti leta 2021 znašali 1.730 kt CO2 ekv., kar predstavlja 11,3 % vseh izpustov. Kmetijstvo je glavni vir metana in N2O, saj prispeva 63,2 % vseh izpustov metana in 69,7 % vseh izpustov N2O v državi. K izpustom iz kmetijstva prispeva CH4 72,6%, N2O 25,8 %, medtem ko CO2 predstavlja le 1,6 % izpustov. Leta 2021 so bili izpusti za 10,6 % nižji kot v letu 1986 in podobni kot leta 2005. Izpusti se zmanjšujejo v vseh ključnih kategorijah, največji vpliv na skupne izpuste pa ima zmanjšanje izpustov CH4 iz ravnanja z gnojem zaradi zmanjšanja števila prašičev in izboljšanega upravljanja z gnojem na kmetijah. Izpusti iz črevesne fermentacije so se zmanjšali zaradi povečanja intenzivnosti prireje krav molznic, medtem ko so se izpusti iz kmetijskih zemljišč zmanjšali zaradi boljšega nadzora nad vnosom dušika v tla. Največ izpustov v kmetijstvu izvira iz črevesne fermentacije, ki prispeva 58,0 %. Sledijo jim izpusti iz kmetijskih zemljišč s 21,8 %, preostali delež pa prispevajo izpusti metana in N2O, ki izvirajo iz živinskega gnoja (18,6 %) in izpusti CO2 zaradi apnenja in uporabe sečnine, ki predstavljajo le 1,6 % izpustov  v tem sektorju.

Izpusti metana iz sektorja odpadkov so drugi največji vir metana in so leta 2021 predstavljali 17,9 % vseh izpustov metana v Sloveniji. Metan v sektorju predstavlja 86,9 %, preostali del pa so izpusti N2O (9,8 %) in CO2 (3,3 %). Ravnanje s trdnimi odpadki je prispevalo 48,1 % k skupnim izpustom iz tega sektorja, ravnanje z odpadno vodo 43,2 %, kompostiranje  5,4 % in sežiganje odpadkov 3,3 %. Leta 2021 so bili izpusti za 37,8 % nižji kot leta 1986 in 49,5 % nižji kot leta 2005.  Izpusti iz komunalnih odlagališč so se začeli zmanjševati leta 2005 in do leta 2021 so se zmanjšali za 63,3 %, kot posledica občutnega zmanjšanja količine odloženih biorazgradljivih odpadkov in povečanega zajema odlagališčnega plina. Izpusti iz odpadnih voda, kot druge najpomembnejše kategorije v tem sektorju  so bili glede na izhodiščno leto nižji za 48,9 %, kar je v glavnem posledica zajema plina iz naprav za čiščenje odpadnih voda ter zmanjšanja industrijske proizvodnje.

V Sloveniji so v letu 2021 gozdovi prekrivali več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Skupni neto ponori v sektorju LULUCF so leta 2021 znašali -3.106 kt CO2 ekv. in so bili za 35,2 % manjši kot v izhodiščnem letu 1986. Najvišji neto ponori so bili doseženi leta 2007. Od takrat so se zmanjševali sprva zaradi sprememb v nacionalni gozdarski politiki (sprejem Nacionalnega gozdarskega programa), po letu 2014 pa so slovenske gozdove prizadele naravne nesreče. Sanitarna sečnja v poškodovanih gozdovih se je v obdobju 2014-2018 povečala za približno 50 %, kar je vplivalo na to, da je sektor LULUCF postal vir izpustov TGP. V zadnjih treh letih se je stanje gozdov izboljšalo, vendar so bili odvzemi zaradi gospodarjenja z gozdom v 2021 še vedno manjši od referenčne vrednosti, –3.270 kt CO2 ekv,, ki velja le za obdobje od 2021 do 2025, potem pa referenčne vrednosti za obračunavanje ne bo več potrebno upoštevati.

Za doseganje ciljev glede izpustov TGP v EU je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti (ETS) in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se nižajo zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki so vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2021 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji znižali za 6,8 % glede na predhodno leto.

Slovenijo ima nacionalni cilj za izpuste, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Ti izpusti do leta 2025 ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Izvedbenega sklepa komisije 2023/1319. Za Slovenijo je ta omejitev v letu 2021 11.403,194 kt CO2 ekv.. Slovenski izpusti v tem letu so bili 10.990 kt CO2 ekv. z obračunanimi izpusti iz LULUCF, kar je 3,6 % manj od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto.

Podrobnejši podatki o izpustih izven ETS so v kazalcu PO01 v okviru Podnebnega ogledala.

Podnebna politika

Pomembni mejnik v zvezi z ukrepi proti podnebnim spremembam je bilo leta 2015 na podnebni konferenci Združenih narodov v Parizu sprejetje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je prvi univerzalni in pravno zavezujoči globalni podnebni sporazum. Ključni cilj Pariškega sporazuma je, da se s primernimi ukrepi zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv ter da se s tem rast globalne temperature omeji na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Posamezne države podpisnice sporazuma so predložile, skladno s svojimi specifikami, cilje in načrte ukrepov ter aktivnosti za dosego skupnega cilja.

Cilj zmanjšanja izpustov do 2030 za EU je -55 %. V primerjavi z letom 1990 so se neto emisije toplogrednih plinov v EU leta 2021 zmanjšale za 30 %. Neto izpusti vključujejo izpuste iz mednarodnega letalstva in upošteva ponore ogljika iz rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarskega sektorja (LULUCF).

Prvotni cilj  Evropske unije je bil, da do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami za 30 % glede na leto 2005. Zmanjšanje bo dosegla s porazdelitvijo prizadevanj med države članice v obliki državnih ciljnih vrednosti. Te so bile za države članice določene ob upoštevanju predvsem njihove gospodarske razvitosti.

Slovenija se po vrednosti kazalnika bruto domačega proizvoda na prebivalca uvršča malo pod povprečje Evropske unije, kar se odraža tudi v nekoliko blažjem cilju za Slovenijo. Do leta 2030 je bil prvotni cilj Slovenije, da zniža izpuste iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja za najmanj 15 % glede na leto 2005 do leta 2050 pa mora doseči podnebno nevtralnost. Glavni dokument v katerem je zastavljen cilj do leta 2030 je Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki ga je Vlada RS sprejela februarja 2020. V tem dokumentu si je Slovenija zadala strožji cilj, od tega, ki nam ga določa EU in sicer znižanje izpustov iz sektorjev izven ETS za najmanj 20%, indikativni cilj za skupne izpuste TGP pa je znižanje za 36% do leta 2030 glede na 2005. V dokumentu Dolgoročna podnebna strategija (ReDPS50) pa je opredeljena podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja.

Evropska komisija (EK) je v začetku julija 2021 objavila Evropski podnebni zakon, ki obveznost zmanjšanja izpustov TGP do leta 2030 še zaostruje in sicer na vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Za ukrepanje je bil pripravljen sveženj predlogov predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55«), ki spreminja že veljavne predpise, sprejete za doseganje ciljev do 2030, med drugim tudi na področjih zmanjševanja izpustov TGP v ETS in ne-ETS sektorjih, energetske učinkovitosti in rabe OVE. V skladu z novim ciljem EU se je zaostril tudi cilj, ki ga ima Slovenija in sicer mora do leta 2030 doseči najmanj 27 % zmanjšanje izpustov iz ne-ETS sektorjev glede na leto 2005 in skladno s tem ciljem tudi posodobiti NEPN ter ga do sredine leta 2024 posredovati EK.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999  (European Climate Law)

Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (The Effort  Sharing Regulation)

Uredba (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (dopolnitev Uredbe (EU)2018/842)

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke izražamo v kilotonah ekvivalenta CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki povezani z emisijskim trgovanjem in z ravnanjem z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 2006), pri čemer so bili, glede na pomen vira in razpoložljive podatke uporabljeni različni nivoji zahtevnosti (Tier). Za oceno izpustov iz porabe goriv, so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Z vključevanjem večjih naprav v sistem emisijskega trgovanja (ETS) pa se od leta 2005 za napravo značilni CO2 emisijski faktorji določajo tudi za druga goriva, predvsem različne vrste premoga, petrolkoks in odpadke. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 5. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in cementarni. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih, Vključene so tudi ocene izpustov CH4 iz zaprtih in opuščenih premogovnikov. Nova IPCC metodologija je omogočila, da določamo ubežne izpuste iz transporta in distribucije zemeljskega plina iz prodanega goriva z uporabo privzetih emisijskih faktorjev. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev, medtem, ko se izpusti zaradi uporabe proizvodov izračunavajo iz statističnih podatkov in podatkov iz baze F-plinov, V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu, Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. V skladu z novo metodologijo določamo tudi izpuste, ki nastajajo pri kompostiranju in sežigu odpadkov. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri določanju izpustov N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija

1000 t CO2 ekv.

 

Evidence izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje

1986-2021

v mesecu aprilu tekočega leta

Letno

15.4.2023

 

 

da

Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih (delež), Slovenija

%

 

15.03.2023

 

 

da

Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija

1000 t CO2 ekv.

 

2005-2021

 

da

Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija

1000 t CO2 ekv.

 

2013-2021

 

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005–2021: Register emisijskih kuponov, Poročila o izpolnitvi obveznosti
  2. EEA, 2023. The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2021 and inventory report 2023 (25. 8. 2023)
  3. Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013
  4. Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
  5. Izvedbena uredba komisije (EU) 2020/1208 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014
  6. Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
  7. Uredba (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999
  8. Izvedbeni sklep komisije (EU) 2023/1319 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/2126 zaradi pregleda dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2023–2030
  9. Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2)
  10. Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) sprejet s strani vlade RS (verzija 5.0), 28. 2. 2020


Related indicators