KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebne spremembe
  3. Blaženje podnebnih sprememb
  4. Izpusti toplogrednih plinov

[PB03] Izpusti toplogrednih plinov
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2017 so se, glede na leto 2016, slovenski izpusti TGP znižali za 1,3 % in tako je Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2017 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 10,8 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, glavne vire izpustov (po kategorijah in sektorjih) ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-28). Izpusti so prikazani v Gg CO2 ekv.

Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v okviru emisijskih evidenc uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire: promet, energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo in odpadki.  Posebno kategorijo predstavlja raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo.

Kazalec prikazuje izpuste, ki so vključeni v emisijsko trgovanje (ETS) in tiste, ki niso del trgovanja (ne- ETS). V ETS sodi večina izpustov iz energetike in večji del izpustov iz industrije. Na te izpuste država nima vpliva, saj se regulirajo znotraj EU glede na razpoložljivost emisijskih kuponov. V okviru EU imamo vse države članice omejitev za izpuste, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in ki ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Odločbe št. 406/2009 in Sklepa št. 634/2013. Vsi ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP, ki jih izvajamo in so podrobneje opisani v Operativnem programu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so zato vezani samo na ne-ETS izpuste. 

S Sklepom o delitvi bremen med državami članicami za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so bili določeni zavezujoči cilji za zmanjševanje za države članice za obdobje 2013–2020 in 2021–2030. Te obveznosti zmanjšanja oziroma omejevanja izpustov toplogrednih plinov se nanašajo samo na izpuste v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (EU-ETS). Skupno naj bi se izpusti iz teh sektorjev do leta 2020 znižali za 10 % in do leta 2030 za 30 % glede na leto 2005. Skupaj z 21 % zmanjšanjem izpustov iz EU-ETS do leta 2020 in 43 % do leta 2030 bo ES tako lahko dosegla svoje podnebne cilje.

 

Grafi

Slika PB03-1: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 1990-2017 za Slovenijo, EU-28 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri:

UNFCCC, The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2011; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
cilj 2020[Tg CO2 ekviv.] povprečna sprememba izpustov 1990-2017[Tg CO2 ekviv.]
Portugalska 1 19,50
Španija -10 17,90
Irska -20 9,60
Avstrija -16 4,60
Slovenija 4 -6,40
Grčija -4 -7,40
Nizozemska -16 -12,60
Poljska 14 -12,80
Francija -14 -15,20
Italija -13 -17,40
Luksemburg -20 -19,80
Finska -16 -22,30
Švedska -17 -26,10
Nemčija -14 -27,50
Danska -20 -31,90
Madžarska 10 -31,90
Češka 9 -35,10
Bolgarija 20 -39,70
Združeno kraljestvo -16 -40,80
Slovaška 13 -41
Estonija 11 -48,40
Romunija 19 -54,10
Latvija 17 -56,90
Litva 15 -57,70
povprečje EU-28 10 -23,50
Slika PB03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija, 1986-2017
Prikaži podatke
v 1000 t CO2 ekviv. CO2 CH4 N2O F-plini - HFC - PFC - SF6 skupaj
1986 16668,97 2679,52 823,09 242,96 0 233,19 9,77 20414,54
1987 16093,74 2656,80 828,25 277,63 0 267,86 9,77 19856,42
1988 15865,38 2651,78 788,98 225,04 0 215,27 9,77 19531,18
1989 15774,57 2656,50 749,73 228,34 0 217,41 10,94 19409,15
1990 15093,82 2590,81 737,24 217,42 0 207,59 9,83 18639,28
1991 14001,22 2496,14 683,74 139,05 0 129,40 9,64 17320,15
1992 14006,73 2531,29 743,25 137,85 0 128,18 9,67 17419,12
1993 14303,46 2440,04 707,60 170,21 31,41 128,25 10,54 17621,30
1994 14642,65 2450,00 761,96 170,67 31,65 128,18 10,84 18025,28
1995 15254,57 2484,40 808,59 173,15 32,88 128,14 12,13 18720,72
1996 15916,86 2430,02 838,39 170,39 29,85 127,67 12,88 19355,67
1997 16245,06 2431,50 855,38 175,91 34,46 128,19 13,25 19707,85
1998 15961,29 2477,93 853,30 171,85 31,00 128,08 12,77 19464,38
1999 15337,41 2474,02 847,04 174,89 31,24 128,29 15,36 18833,37
2000 15445,06 2562,80 877,03 190,64 45,88 129,75 15,01 19075,52
2001 16378,49 2544,50 864,29 206,89 62,27 129,26 15,37 19994,17
2002 16525,40 2630,76 790,34 229,50 77,89 135,07 16,54 20176,00
2003 16289,17 2592,78 763,21 254,75 98,22 139,44 17,09 19899,91
2004 16651,15 2546,42 740,58 278,85 120,69 140,69 17,47 20217,01
2005 16948,24 2523,16 744,08 303,99 143,86 142,13 18,00 20519,46
2006 17142,31 2488,42 757,34 319,11 166,92 134,26 17,93 20707,17
2007 17278,87 2498,80 759,56 309,93 192,74 99,68 17,51 20847,16
2008 18215,73 2380,38 722,55 254,10 219,99 14,74 19,37 21572,75
2009 16324,66 2299,65 715,86 261,38 238,98 5,24 17,16 19601,55
2010 16368,68 2271,56 705,90 279,78 252,15 9,64 17,99 19625,91
2011 16354,09 2261,22 717,69 301,79 263,48 20,16 18,15 19634,79
2012 15812,59 2209,11 720,59 320,00 285,55 18,11 16,34 19062,29
2013 15178,76 2150,99 692,98 336,44 303,96 15,31 17,16 18359,17
2014 13524,34 2048,71 699,34 353,15 320,74 15,22 17,19 16625,56
2015 13612,12 2112,80 719,92 374,96 341,73 15,74 17,49 16819,79
2016 14413,68 2151,74 726,31 389,55 352,33 19,78 17,44 17681,28
2017 14259,41 2101,69 701,65 390,74 357,48 17,45 15,81 17453,50
Slika PB03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih, Slovenija, 1986-2017
Prikaži podatke
v 1000 t CO2 ekviv. promet energetika industrijski procesi goriva v industriji kmetijstvo odpadki drugi sektorji ubežni izpusti iz goriv drugo skupaj promet energetika industrijski procesi goriva v industriji kmetijstvo odpadki drugi sektorji ubežni izpusti iz goriv drugo skupaj
1986 2022,43 6840,99 1407,96 4459,76 1914,83 710,27 2423,90 592,95 41,44 20414,54 9,91 33,51 6,90 21,85 9,38 3,48 11,87 2,90 0,20 100
1987 2312,00 6479,28 1421,57 3951,67 1926,26 726,70 2440,80 566,13 32,02 19856,42 11,64 32,63 7,16 19,90 9,70 3,66 12,29 2,85 0,16 100
1988 2491,14 6566,93 1491,66 3721,29 1889,63 740,85 2023,38 574,28 32,02 19531,18 12,75 33,62 7,64 19,05 9,67 3,79 10,36 2,94 0,16 100
1989 2522,74 6673,70 1436,61 3489,31 1852,00 755,72 2073,46 573,58 32,02 19409,15 13,00 34,38 7,40 17,98 9,54 3,89 10,68 2,96 0,16 100
1990 2727,85 6374,89 1392,86 3151,09 1840,76 757,01 1851,18 511,63 32,02 18639,28 14,63 34,20 7,47 16,91 9,88 4,06 9,93 2,74 0,17 100
1991 2575,26 5431,41 1073,96 3098,12 1728,97 754,07 2175,24 476,21 6,91 17320,15 14,87 31,36 6,20 17,89 9,98 4,35 12,56 2,75 0,04 100
1992 2652,83 5964,57 1063,72 2695,83 1847,53 740,97 1929,16 523,12 1,38 17419,12 15,23 34,24 6,11 15,48 10,61 4,25 11,07 3,00 0,01 100
1993 3075,82 5754,25 893,05 2517,98 1742,23 742,87 2413,96 479,76 1,38 17621,30 17,46 32,66 5,07 14,29 9,89 4,22 13,70 2,72 0,01 100
1994 3421,63 5536,86 1068,70 2689,46 1758,50 764,61 2323,50 460,63 1,38 18025,28 18,98 30,72 5,93 14,92 9,76 4,24 12,89 2,56 0,01 100
1995 3791,56 5725,08 1073,04 2633,90 1756,50 777,08 2474,88 487,30 1,38 18720,72 20,25 30,58 5,73 14,07 9,38 4,15 13,22 2,60 0,01 100
1996 4404,53 5327,36 1074,39 2499,08 1701,23 773,37 3104,92 469,40 1,38 19355,67 22,76 27,52 5,55 12,91 8,79 4,00 16,04 2,43 0,01 100
1997 4467,80 5749,27 1113,78 2237,57 1661,09 798,63 3176,04 502,29 1,38 19707,85 22,67 29,17 5,65 11,35 8,43 4,05 16,12 2,55 0,01 100
1998 3855,82 5988,41 1092,73 2296,86 1698,50 824,62 3205,78 498,96 2,70 19464,38 19,81 30,77 5,61 11,80 8,73 4,24 16,47 2,56 0,01 100
1999 3664,91 5289,14 1117,15 2307,03 1711,11 841,55 3421,88 477,71 2,89 18833,37 19,46 28,08 5,93 12,25 9,09 4,47 18,17 2,54 0,02 100
2000 3807,98 5594,44 1162,21 2276,95 1800,85 864,98 3092,78 472,26 3,08 19075,52 19,96 29,33 6,09 11,94 9,44 4,53 16,21 2,48 0,02 100
2001 3929,04 6311,78 1218,63 2218,25 1778,53 887,36 3180,77 466,54 3,27 19994,17 19,65 31,57 6,09 11,09 8,90 4,44 15,91 2,33 0,02 100
2002 3851,84 6564,32 1227,67 2250,53 1835,71 891,56 3041,10 509,99 3,27 20176,00 19,09 32,54 6,08 11,15 9,10 4,42 15,07 2,53 0,02 100
2003 3991,04 6289,38 1296,93 2167,01 1746,46 900,75 2966,72 538,37 3,27 19899,91 20,06 31,61 6,52 10,89 8,78 4,53 14,91 2,71 0,02 100
2004 4141,76 6421,87 1350,15 2286,41 1692,43 876,44 2905,98 538,55 3,42 20217,01 20,49 31,76 6,68 11,31 8,37 4,34 14,37 2,66 0,02 100
2005 4416,47 6448,20 1425,61 2485,13 1709,38 847,59 2657,51 526,24 3,33 20519,46 21,52 31,42 6,95 12,11 8,33 4,13 12,95 2,56 0,02 100
2006 4636,05 6504,66 1470,32 2588,37 1709,17 819,77 2438,00 537,50 3,33 20707,17 22,39 31,41 7,10 12,50 8,25 3,96 11,77 2,60 0,02 100
2007 5217,33 6725,75 1476,82 2345,08 1762,86 778,89 1992,10 544,85 3,48 20847,16 25,03 32,26 7,08 11,25 8,46 3,74 9,56 2,61 0,02 100
2008 6140,61 6498,68 1340,14 2317,59 1686,41 697,42 2361,33 527,02 3,56 21572,75 28,46 30,12 6,21 10,74 7,82 3,23 10,95 2,44 0,02 100
2009 5311,57 6210,67 1005,40 1956,36 1697,55 638,21 2259,21 519,24 3,34 19601,55 27,10 31,68 5,13 9,98 8,66 3,26 11,53 2,65 0,02 100
2010 5254,71 6339,70 1007,31 1916,08 1666,89 629,91 2286,72 521,71 2,89 19625,91 26,77 32,30 5,13 9,76 8,49 3,21 11,65 2,66 0,01 100
2011 5691,57 6359,33 1021,62 1718,28 1648,12 633,95 2027,21 531,34 3,37 19634,79 28,99 32,39 5,20 8,75 8,39 3,23 10,32 2,71 0,02 100
2012 5765,08 6052,79 1046,81 1650,11 1631,43 615,65 1779,49 517,54 3,38 19062,29 30,24 31,75 5,49 8,66 8,56 3,23 9,34 2,72 0,02 100
2013 5460,26 5773,73 1109,27 1643,86 1616,31 596,47 1697,45 458,80 3,02 18359,17 29,74 31,45 6,04 8,95 8,80 3,25 9,25 2,50 0,02 100
2014 5387,07 4447,90 1148,15 1649,90 1663,12 563,82 1402,93 358,91 3,75 16625,56 32,40 26,75 6,91 9,92 10,00 3,39 8,44 2,16 0,02 100
2015 5362,35 4561,54 1142,46 1591,12 1700,22 577,78 1510,25 370,36 3,70 16819,79 31,88 27,12 6,79 9,46 10,11 3,44 8,98 2,20 0,02 100
2016 5734,29 4929,20 1144,08 1598,04 1722,08 571,87 1581,06 397,02 3,64 17681,28 32,43 27,88 6,47 9,04 9,74 3,23 8,94 2,25 0,02 100
2017 5541,37 4915,34 1208,44 1678,56 1688,16 557,05 1452,08 408,36 4,14 17453,50 31,75 28,16 6,92 9,62 9,67 3,19 8,32 2,34 0,02 100
Slika PB03-4: Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija, 2005-2017
Prikaži podatke
v 1000 t CO2 ekv. plini v okviru EU ETS plini izven EU ETS
2005 8720,55 11798,91
2006 8842,18 11864,99
2007 9048,63 11798,53
2008 8860,11 12712,65
2009 8067,02 11534,52
2010 8129,86 11496,05
2011 7994,55 11640,24
2012 7610,59 11451,69
2013 7386,31 10972,86
2014 6115,29 10510,27
2015 6109,59 10710,20
2016 6478,66 11202,62
2017 6570,03 10883,47
Slika PB03-5: Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija, 2013-2020
Prikaži podatke
v 1000 t CO2 ekviv. promet energetika industrijski procesi goriva v industriji kmetijstvo odpadki drugi sektorji drugo skupaj dodeljeni letni izpusti
2013 5460,26 155,13 458,33 606,41 1616,31 596,47 1697,45 382,50 10972,86 12323,92
2014 5387,07 116,72 466,34 596,55 1663,12 563,82 1402,93 313,72 10510,27 12353,72
2015 5362,35 139,74 509,26 592,12 1700,22 577,78 1510,25 318,66 10710,38 12383,52
2016 5734,29 147,33 523,36 586,79 1722,08 571,87 1581,06 335,84 11202,62 12413,32
2017 5541,37 173,43 516,38 616,51 1688,16 557,05 1452,08 338,49 10883,47 12203,09
2018 12237,81
2019 12272,53
2020 12307,24

Cilji

Leta 1992 so države sprejele Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Razprave v tem okviru so govorile o omejitvah povečanja globalne temperature ter blaženju podnebnih sprememb. V letu 1997 je tako prišlo do sprejetja Kjotskega protokola, ki je postavil cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Obdobje 2008–2012 je bilo določeno kot prvo ciljno obdobje. V skladu s podpisom Kjotskega protokola je morala Slovenija v obdobju 2008–2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na izpuste v izhodiščnem letu 1986.

Za omejitve izpustov do leta 2020 globalnega sporazuma ni, si je pa EU zadala svoj cilj, da zniža izpuste TGP do leta 2020 za 20 % glede na leto 1990. Za sektorje, ki so vključeni v ETS, bo to dosegla tako, da bo postopno zmanjševala količino razpoložljivih kuponov, ki bodo na voljo na dražbah. Za sektorje, ki niso vključeni v ETS, pa je vsaki državi članici določen individualni cilj glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP). Tako bodo morale najbogatejše članice znižati izpuste do 20 % glede na leto 2005, medtem ko bodo lahko najrevnejše te izpuste celo povišale. Za vsako leto iz obdobja 2013–2020 imajo države članice dodeljene količine izpustov, ki jih ne smejo preseči. Ti individualni cilji so določeni z Odločbo št. 406/2009 in korigirani s Sklepom št. 634/2013. Končni cilj v letu 2020 je prikazan na sliki in tabeli PS03-1. V skladu s to odločbo lahko Slovenija poveča svoje izpuste iz sektorjev izven ETS za 4 % glede na leto 2005, ki je izhodiščno leto za cilj EU.

Slika PS3-6: Cilji izpustov TGP do leta 2020

DRŽAVE

Cilj po Kjoto 2008-2012

Cilji do 2020

Avstrija

-13 %

 - 16 %

Belgija

-7,50 %

-15 %

Bolgarija

-8 %

 20 %

Hrvaška

-5 %

-16 %

Češka

-8 %

 9 %

Ciper

 -

-5 %

Danska

-21 %

-20 %

Estonija

-8 %

11 %

Finska

0 %

-16 %

Francija

0 %

-14 %

Nemčija

-21 %

-14 %

Grčija

25 %

-4 %

Madžarska

-6 %

10 %

Islandija

-10 %

 -

Irska

13 %

-20 %

Italija

-6,50 %

-13 %

Latvija

-8 %

17 %

Lihtenštajn

-8 %

 -

Litva

-8 %

15 %

Luksemburg

-28 %

-20 %

Malta

 -

5 %

Nizozemska

-6 %

-16 %

Norveška

1 %

 -

Poljska

-6 %

14 %

Portugalska

27 %

1 %

Romunija

-8 %

19 %

Slovaška

-8 %

13 %

Slovenija

-8 %

4 %

Španija

15 %

-10 %

Švedska

4 %

-17 %

Turčija

 -

 -

Združeno kraljestvo

-12,50 %

-16 %

EU-15 (države članice pred 2004)

-8 %

 -

EU-28

-

-10 %

 

Vir: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjotski protokol.

Vse države Evropske skupnosti so dosegle cilj iz prvega obdobja Kjotskega protokola. Stare članice (EU-15) so imele skupen cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na izpuste v izhodiščnem letu. Ta cilj so presegle za slabe 4 %. V okviru tega skupnega cilja pa je imela vsaka država članica EU-15 svoj individualen cilj glede na relativno bogastvo. Nekatere so morale močno zmanjšati izpuste, druge, revnejše, pa so jih lahko celo povečale. Štiri države so morale za dosego teh ciljev dokupiti emisijske kupone (Avstrija, Danska, Luxembourg in Španija). Vse nove države članice pa so dosegle svoje Kjotske cilje brez dokupov, pri čemer so cilj najbolj presegle Baltske države. Skupno so države članice (EU-28) znižale svoje izpuste glede na izhodiščno leto za 19 % brez upoštevanja ponorov in mednarodnih kreditov. Slovenija je za dosego kjotskega cilja uporabila največje dovoljene ponore in svoj cilj – 8 % – presegla za 3 %. Tekom naslednjega obdobja po Kjotskem protokolu so do leta 2017 v primerjavi z letom 1990 države EU-28 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 23,5 %. S tem so že presegle cilj, ki so si ga zadale za leto 2020. Slovenija je v istem obdobju dosegla 6,4 % zmanjšanje.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2017 dosegli 17 453 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 14,5 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 1,3 % manj kot v letu 2016. K znižanjem izpustov sta najbolj prispevala sektorja promet (-3,3 %) in raba goriv v gospodinjstvih ter komercialnem sektorju (-8,2 %). Nekoliko višji izpusti, kot v letu 2016 pa so bili zabeleženi v industriji tako zaradi porabe goriv (5,0 %), kot zaradi procesov (5,6 %).

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2017 kar 81,7 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (12,0 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,0 %), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,2 %).

V Sloveniji so v letu 2017 gozdovi prekrivali več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so se zaradi poškodb ob ujmah (žled, vetrolomi) in povečane sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov, po letu 2014 močno znižali in so bili leta 2017 s -1.524 Gg CO2 ekv. kar za 68,6 % manjši, kot v izhodiščnem letu 1986. Kljub pomembnosti gozdov, kot ponorov CO2, pa države članice za znižanje izpustov do 2020 teh ponorov ne bodo mogle uveljavljati.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v ETS in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se bodo zniževali zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki bodo vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2017 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji sicer nekoliko zvišali, in sicer za 1,4 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Ti izpusti ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Odločbe št. 406/2009 in Sklepa št. 634/2013. Za Slovenijo je ta omejitev v letu 2017 12 203 Gg CO2 ekv. Slovenski izpusti v tem letu so bili 10.883 Gg CO2 ekv., kar je 10,8 % nižje od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2017 prispeval 50,9 % vseh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2017 več kot 99 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39 % višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V obdobju 2013–2015 so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, vendar pa so predvsem zaradi povečane gospodarske rasti, izpusti v zadnjih dveh letih znova porasli in so bili v letu 2017 za 25,5 % višji, kot leta 2005. Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 15,5 % izpustov. V letu 2017 so se v primerjavi s prejšnjim letom znižali za 2,0 %, v primerjavi z letom 2005 pa so bili nižji za 1,2 %. Vzrok za nižje izpuste je predvsem intenziviranje živinoreje in s tem zmanjšanje števila glav živine ter boljše ravnanje z gnojem v prašičereji.

S 13,3 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2017 za 8,2 % nižji kot leto poprej in kar za 40,1 % nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so: preostala raba goriv v industriji (5,7 %), ravnanje z odpadki (5,1 %), preostali procesni izpusti (4,7 %) ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike …) (4,7 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2 oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor je stopil v veljavo 4. novembra 2016 in bo omejeval izpuste po letu 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:

  • EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
  • povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,
  • doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
  • in za 20 % povečati učinkovitost rabe energije.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20 % znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020. Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Evropska Komisija, 2011).

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol (9. 9. 2013). Izvedbeni Sklep Komisije št. 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2019
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986–2017.  Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta. Podatke izražamo v kilotonah ekv. CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 ponorov iz LULUCF ne bo možno uveljavljati.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki povezani z emisijskim trgovanjem in z ravnanjem z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 2006) pri čemer so bili, glede na pomen vira in razpoložljive podatke uporabljeni različni nivoji zahtevnosti (Tier). Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Z vključevanjem večjih naprav v sistem emisijskega trgovanja (ETS) pa se od leta 2005 za napravo značilni CO2 emisijski faktorji določajo tudi za druga goriva, predvsem različne vrste premoga, petrolkoks in odpadke. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 4. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in cementarni. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Vključene so tudi ocene izpustov CH4 iz zaprtih in opuščenih premogovnikov. Nova IPCC metodologija je omogočila, da določamo ubežne emisije iz transporta in distribucije zemeljskega plina iz prodanega goriva z uporabo privzetih emisijskih faktorjev. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev, medtem ko se emisije zaradi uporabe proizvodov izračunavajo iz statističnih podatkov in podatkov iz baze F-plinov. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. V skladu z novo metodologijo določamo tudi izpuste, ki nastajajo pri kompostiranju in sežigu odpadkov. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri določanju izpustov N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje  Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.

Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 6,4 %, v letu 2017 pa 5,9 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Data processing methodology for country comparison

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: EEA, The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2012; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2015
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2008–2012.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na izhodiščno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja kot ga ima EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države z ekonomijo v tranziciji lahko izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način, saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij. Povprečne vrednosti atmosferskega CO2, je Evropska agencija za okolje povzela iz organizacije NOAA. Povprečne vrednosti za druge pline temeljijo na številkah AGAGE. Sevalni indeksi se izračunajo z enačbo in metodo po IPCC, ki temeljijo na opazovanih koncentracijah sevalne učinkovitosti za CO2, CH4, NO2 ter F pline. Za izračun vseh toplogrednih plinov, ter želenega zmanjšanja so dodali še meritve vodne pare, spremembe v albedu, neposredne učinke aerosolov.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Viri in literatura

1.    Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005–2017: Register emisijskih kuponov. Poročila o izpolnitvi obveznosti. (28. 3. 2019)

2.    CDIAC (2013a); Index of monthly data

3.    CDIAC (2013b);Index of monthly data

4.    EEA, 2014: The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2012 and inventory report 2014 (25. 8. 2014).

5.    IPCC (2007); Climate Change 2007: The Physical Science Basis.  (eds.) Solomon S, Qin D, Manning M, Chen Z, Marquis M, Averyt K, Tignor MMB & Miller HL,. Working Group 1 Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Technical Summary and Chapter 10 (Global Climate Projections)

6.    IPCC (2013); Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Working Group 1 Contribution to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Technical Summary and Chapter 2.

7.    Izvedbeni Sklep Komisije št. 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta

8.    Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program. (9. 9. 2013).

9.    Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (29. 8. 2014).

10.  Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. (9. 9. 2013).

11.  Operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013-2020. (9. 8. 2017).

12.  Vlada RS, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

13.  Vlada RS, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

14.  WMO (2002) Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2002, Global Ozone Research and Monitoring Project–Report No. 47, World Meteorological Organization), Geneva, Switzerland

Datum zadnje osvežitve
28.03.2019
Avtor(ji)

Tajda Mekinda Majaron, Agencija RS za okolje