Kazalec delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije prikazuje rabo obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. Raba obnovljivih virov zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega pa tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2018 znašal 21,1 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,1 odstotno točko, glede na leto 2005 pa je bil višji za 5,1 odstotnih točk. Od cilja za leto 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3,9 odstotne točke.

Leta 2013 je bil delež najvišji, 22,4-odstoten. Od leta 2010, ko je bil sprejet Akcijski načrt za obnovljive vire energije, se je do leta 2013 povečal za 2,0 odstotni točki, deleži so se povečali v vseh sektorjih rabe toplote in električne energije ter prometu. Po tem letu pa delež niha in se je v obdobju 2013‒2018 celo zmanjšal, in sicer za 1,3 odstotno točko, zlasti kot posledica razmerij med sektorji in gibanj v sektorjih. Rast pred letom 2010 zaradi spremembe metodologije v letu 2009 ni reprezentativna.

Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števca ter bruto rabe končne energije – imenovalca (Slika EN24-2). Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju v letih 2016 in 2017 leta 2018 nekoliko povečala, vendar je bilo povečanje zelo majhno. Leta 2018 je znašala 5.177 ktoe, kar je 0,5 % več kot leto prej in 1,8 % več kot leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, z izjemo let 2011 in 2014, tako da je bila leta 2018 za 34,6 % višja kot leta 2005. Leta 2018 se je raba OVE povečala za 0,9 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo raba končne energije v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja ter izgube pri prenosu toplote in električne energije. Raba končne energije prispeva k bruto rabi 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2018 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (588 ktoe oz. 53,7 %) in proizvodnjo električne energije (435 ktoe oz. 39,7 %). Raba OVE v prometu se je edina znatno povečala v primerjavi z letom prej in je k skupni rabi prispevala 72 ktoe oz. 6,6 %. Raba OVE za proizvodnjo električne energije se je glede na leto prej povečala za 0,3 %, za ogrevanje in hlajenje pa se je zmanjšala za 6,3 %. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2018 minimalno povečala le zaradi rahlega povečanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne (leto 2018 je bilo hidrološko zelo ugodno v primerjavi z letom 2003), medtem ko se je proizvodnja električne energije iz ostalih OVE zmanjšala. Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

K bruto rabi končne energije sta leta 2018 največ prispevali raba energije v prometu (38 %) ter raba energije za ogrevanje in hlajenje (36 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej se je delež ogrevanja in hlajenja zmanjšal za 0,7 odstotne točke, na račun tega pa se je predvsem povečal delež prometa (za 0,6 odstotne točke). Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE in sektorji z več bruto rabe končne energije na povprečje bolj vplivajo. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje, zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter tudi toplejših zim, ob povečevanju rabe energije v prometu, kjer se ukrepi izvajajo počasneje, negativno vpliva na skupni delež OVE, kljub temu, da se sektorski deleži višajo. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, s tem se je znižala tudi raba OVE za ogrevanje in hlajenje, kar je vplivalo na nižji skupni delež OVE.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2018 znašal 31,6 %, kar je 1,6 odstotne točke manj kot leto prej (Slika EN24-3). Zmanjšanje je predvsem posledica nižje rabe OVE v gospodinjstvih, zaradi cenovno manj ugodne rabe lesa. Sektorski delež je višji od cilja postavljenega v AN OVE, kar je v največji meri posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN OVE močno podcenjena. Kljub temu skupni delež OVE leta 2020 zelo verjetno ne bo dosežen. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2018 znašal 32,3 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leto prej in 7 odstotnih točk manj od cilja za leto 2020. Delež se je zmanjšal, ker je proizvodnja električne energije iz OVE ostala enaka, bruto raba električne energije pa se je nekoliko povečala. Delež OVE v prometu je znašal 5,5 %, kar je 3 odstotne točke več kot leto prej. Povečanje je posledica večje porabe biogoriv. Cilj za promet za leto 2020 je 10 %.

Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 27 %, kar je 7 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na ravni držav članic so si države določile same, EU pa bo preverila ali zadoščajo za dosego skupnega cilja. Slovenija je v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 % (ob 11-odstotnem deležu biogoriv).

Na povečanje deleža OVE v bruto rabi končne energije vplivajo tako spremembe v izkoriščanju OVE kot tudi bruto raba končne energije. Gibanje teh količin za obdobje 2005–2018 je prikazano na Slika EN24-3. Za doseganje ciljnega deleža bo obvladovanje rasti rabe energije v prometu bistvenega pomena. Promet predstavlja velik delež bruto rabe končne energije, 38 %, OVE v prometu pa so leta 2018 prispevali le 1,5 odstotne točke k cilju 25 %.