Kazalec opredeljuje število cestno-prometnih nesreč, smrtnih žrtev in huje poškodovanih v cestnem prometu v obdobju 1991–2014 v Sloveniji ter spremembe v številu cestno-prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu po evropskih državah v obdobju 1991–2014. Prikazano je tudi število nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v železniškem prometu v Sloveniji v obdobju 2004-2015.

V cestnem prometu so zajete vse prometne nesreče s smrtnim izidom ali s telesno poškodbo, ne pa z zgolj materialno škodo, pri ogledu katerih je sodelovala policija ali je bila ta o njih obveščena v 24 urah po dogodku, in ki so se zgodile v tekočem letu. Upoštevajo se trki med cestnimi vozili, med cestnimi vozili in pešci, med cestnimi vozili in živalmi ali med nepremičnimi ovirami in cestnim vozilom ter trki med cestnimi in železniškimi vozili. Trki več vozil se štejejo za eno nesrečo, če se zgodijo v zelo kratkih intervalih (SURS, 2015).
Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Poškodovana oseba je vsaka oseba, ki ni umrla, a je bila huje ali lažje poškodovana v nesreči in je navadno potrebovala zdravniško oskrbo (CARE, 2011). Hudo poškodovana oseba je vsaka poškodovana oseba, ki je bila udeležena v cestnoprometni nesreči in je utrpela poškodbe, zaradi katerih je bilo v nevarnosti njeno življenje, zaradi katere ji je bilo okvarjeno zdravje, zaradi katere je začasno nezmožna za vsakršno delo, ali je njena zmožnost za delo za vselej zmanjšana (povzeto po Kazenski zakonik RS; cv: SURS, 2015).

Prometna nesreča v železniškem prometu je vsaka nesreča, ki vključuje vsaj eno premikajoče se železniško vozilo, in v kateri je bila vsaj ena oseba hudo telesno poškodovana, ali je umrla.

Kljub izboljšanju prometne varnosti, zlasti v zadnjih desetih letih, je ta še vedno bolj ali manj nesprejemljiva in nezadovoljiva, kar izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v cestnem prometu, saj je število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji še vedno visoko, poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti. S posledicami prometnih nesreč so povezani tudi visoki družbeni stroški, saj so ti v Evropski uniji leta 2010 znašali okrog 130 milijard evrov (na podlagi statistične vrednosti življenja, ki je bila izračunana v študiji HEATCO - šesti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj). V letu 2011 so ocenjeni družbeni stroški prometnih nesreč v Sloveniji znašali 636 milijonov evrov, kar je predstavljalo 1,76 % bruto domačega proizvoda. Varnost v cestnem prometu v Evropski uniji kot tudi v Slovenij tako predstavlja pomembno družbeno vprašanje (ReNPVCP13-22, 2013).

V državah Evropske unije je leta 1995 umrlo 137 udeležencev v cestnem prometu na milijon prebivalcev. V slovenskem prostoru jih je v istem letu umrlo 415, s čimer smo presegli evropsko povprečje za več kot trikrat. Po tem merilu je Slovenija v letu 1995 sodila med najmanj varne evropske države. Leta 2009 je bilo v Sloveniji na cestah 84 mrtvih na milijon prebivalcev, kar je bilo še vedno za 20 % več od povprečja Evropske unije, kjer je leta 2009 v cestnem prometu umrlo 69 udeležencev na milijon prebivalcev. Leta 2011 je v Evropski uniji na cestah umrlo 30.100 oseb, kar je enako številu prebivalcev v srednje velikem mestu, huje poškodovanih pa je bilo 324.000. V Sloveniji je leta 2011 umrlo 141 oseb, medtem, ko je bilo huje poškodovanih 919 oseb. Razvoj prometne varnosti v državah Evropske unije od leta 2001 naprej kaže zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah. V letu 2001 je bil zastavljen cilj, da se število umrlih, ki je takrat znašalo 54.000, do leta 2010 prepolovi. Število umrlih v prometnih nesrečah se zmanjšalo za 43 % na 31.000 umrlih, kar je kljub temu, da cilj ni bil popolnoma dosežen, razmeroma pozitiven rezultat. Skupno število umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev se je v letu 2011 v Sloveniji približevalo evropskemu povprečju 60 umrlih na milijon prebivalcev. V letu 2011 je v Sloveniji v prometnih nesrečah namreč umrlo 69 oseb na milijon prebivalcev (ReNPVCP13-22, 2013). V zadnjih desetih letih (posebno od leta 2007 dalje) se je število žrtev na naših cestah postopoma zmanjševalo. Leta 2010 je na slovenskih cestah umrlo 138 oseb, leta 2012 130 oseb, leta 2013 125 oseb, leta 2014 pa 108 oseb. Število huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah je v Sloveniji doseglo svoj vrh v začetku sedemdesetih let in se je od takrat z vmesnimi povečanji koncem osemdesetih in devetdesetih let stalno zmanjševalo do vrednosti pod tisoč v letih 2010 in 2011 (ReNPVCP13-22, 2013). V zadnjih letih število huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah niha. Tako je leta 1991 število huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah znašalo 2.660 oseb, leta 2010 865 oseb, leta 2011 919 oseb, leta 2012 848 oseb, leta 2013 708 oseb, leta 2014 pa 826 oseb. Zmanjševanje števila smrtnih žrtev in huje telesno poškodovanih oseb v prometnih nesrečah v Sloveniji v zadnjih desetih letih (po letu 2007) odraža tudi zmanjševanje števila cestno-prometnih nesreč s poškodovanimi in smrtnimi žrtvami. Njihovo število je sicer še vedno precej višje glede na izhodiščno leto 1991, vendar pa je ob izrazitem naraščanju po letu 1991, v zadnjih letih opazen upad njihovega števila. Leta 1991 je bilo cestno-prometnih nesreč s poškodovanimi in smrtnimi žrtvami 5.479, njihovo število je do leta 2004 naraslo na kar 12.721, nato pa postopoma upadalo, posebno po letu 2007. V tem letu je število cestno-prometnih nesreč s poškodovanimi in smrtnimi žrtvami znašalo 11.414 nesreč, leta 2009 8.589 nesreč, leta 2011 7.218 nesreč, leta 2013 6.542 nesreč, leta 2014 pa je njihovo število še upadlo, in sicer na 6.264 nesreč.

Stopnja razvitosti prometnega sistema z ukrepi, ki jih posamezne države izvajajo za izboljšanje prometne varnosti, ključno vplivata na umrljivost v cestnem prometu. Glede na podatke o spremembah v številu cestno-prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih po evropskih državah v obdobju 1991–2014, se je število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2014 glede na izhodiščno leto 1991 za več kot polovico zmanjšalo v večini evropskih držav (z izjemo Bolgarije, Češke, Malte in Romunije), pri čemer se je najbolj zmanjšalo v Estoniji (za 84 %), v Španiji (za 81 %) ter na Portugalskem (za 80 %). Število umrlih v prometnih nesrečah se je najmanj zmanjšalo na Malti (za 38 %), v Bolgariji in Romuniji (za 41 %), na Češkem (za 48 %) ter na Cipru (za 56 %). Med 28 evropskimi državami je Slovenija s 108 mrtvimi osebami v prometnih nesrečah v letu 2014 zasedala 6. mesto s 77 % zmanjšanjem števila umrlih v prometnih nesrečah glede na leto 1991 ter se tako uvrstila v sam vrh evropskih držav. Za večino evropskih držav (z izjemo Bolgarije, Latvije, Romunije in Slovenije), je, poleg zmanjševanja števila smrtnih žrtev, značilno tudi zmanjšanje števila poškodovanih v cestno-prometnih nesrečah glede na leto 1991. Število poškodovanih v prometnih nesrečah v letu 2014 se je glede na izhodiščno leto 1991 v evropskih državah najbolj zmanjšalo na Cipru (za 74 %), na Danskem in Nizozemskem (za 69 %), v Franciji (za 65 %) in v Grčiji (za 50 %), najmanj pa v Romuniji, kjer se je število poškodovanih v prometnih nesrečah celo povečalo za kar 315 %, v Bolgariji, kjer se je število poškodovanih povečalo za 67 %, v Sloveniji, kjer se je število poškodovanih povečalo za 19 % in v Latviji, kjer se je število poškodovanih povečalo za 1 % glede na leto 1991. Med 26 evropskimi državami je Slovenija v letu 2014 glede na zmanjševanje števila poškodovanih v prometnih nesrečah zasedala šele 24. mesto. Zmanjševanje števila umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah v večini evropskih držav v obdobju 1991-2014 nakazuje tudi zmanjševanje števila cestno-prometnih nesreč. Število cestno-prometnih nesreč se je v večini evropskih držav v letu 2014 glede na izhodiščno leto 1991 zmanjšalo, z izjemo Bolgarije, Italije, Slovenije in Romunije. Število cestno-prometnih nesreč se je v obdobju 1991-2014 med evropskimi državami najbolj zmanjšalo na Danskem in Nizozemskem (za 67 %), v Franciji (za 61 %) ter v Litvi (za 46 %), medtem, ko se je njihovo število, kot že omenjeno, v istem obdobju povečalo v Sloveniji (za 13 %), Italiji (za 4 %), v Bolgariji (za 44 %) ter v Romuniji (za kar 183 %). Med 24 evropskimi državami se je Slovenija po zmanjševanju števila cestno-prometnih nesreč v obdobju 1991-2014, uvrstila zgolj na predzadnje mesto.

V železniškem prometu v Sloveniji je število umrlih na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo v zadnjem desetletju zelo nihalo. V obdobju 2004-2015 se je v železniškem prometu zgodilo 368 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 95 oseb, 217 oseb pa je bilo huje poškodovanih. Število železniških prometnih nesreč sicer med leti zelo niha, saj so prometne nesreče na nivojskih prehodih specifične. Tako je bil upad njihovega števila izrazit med letoma 2008, ko je bilo 65 prometnih nesreč, in 2009, ko je njihovo število upadlo na 19 prometnih nesreč. Manjši porast njihovega števila je bil zopet značilen za obdobje od leta 2011 do leta 2014 (iz 11 prometnih nesreč leta 2011 do 15 v letu 2014). Kljub njihovemu manjšemu porastu, je kot pozitivno potrebno izpostaviti, da se je število smrtnih žrtev v zadnjih letih zmanjšalo. V letu 2012 in v letu 2013 je v prometnih nesrečah v železniškem prometu umrlo 5 oseb, v letu 2014 3 osebe, leta 2015 pa le ena oseba. Za število hudo telesno poškodovanih oseb v železniškem prometu je v istem obdobju značilno nihanje. Leta 2012 je bilo tako huje poškodovanih 6 oseb, nato se je do leta 2013 njihovo število povzelo na 10, v letu 2014 upadlo na 8 in se nato zopet povečalo na 13 oseb v letu 2015.

Kljub upadanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, pa število prometnih nesreč in poškodovanih ter s tem tudi družbeni stroški v Sloveniji nadpovprečno naraščajo. Letno število prometnih nesreč in poškodovanih v njih se je namreč po letu 1995 povečalo za 108 % oziroma 149 %. Vzroki so raznovrstni, pretežno pa jih je treba iskati v nadpovprečni motorizaciji in rasti cestnega motornega prometa ter v opuščanju varnejših prevoznih oblik (predvsem javnega potniškega prevoza).

Evropska agencija za okolje pojasnjuje vzroke takih gibanj (manj žrtev in več nesreč ter poškodovanih) v novih članicah EU (EEA, 2005) v izboljšanih tehnologijah novih vozil in z njihovimi vi višjimi varnostnimi standardi; z višjo kakovostjo cest, njihovega projektiranja in cestne signalizacije; ter s spremembami zakonodaje v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola in z- z uvajanjem in izvajanjem strožjih omejitev hitrosti.

Za dosego omenjenih ciljev je potreben skladen celostni in integralni pristop, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev prometnih politik, na področju varnosti cestnega prometa pa dosledno izvajanje varnosti cestnega prometa na vseh ravneh (od lokalne do evropske in mednarodne).