Kazalec opredeljuje število prometnih nesreč, smrtnih žrtev in huje poškodovanih v cestnem prometu za obdobje 1991–2010 v Sloveniji ter spremembe v številu prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu po evropskih državah v obdobju 1991–2009. Prikazano je tudi število nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v železniškem prometu v obdobju 2004-2010.

V cestnem prometu so zajete vse prometne nesreče s poškodovanimi in smrtnimi žrtvami pri ogledu katerih je sodelovala policija in ki so se zgodile v tekočem letu. Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Poškodovani je vsaka oseba, ki ni umrla, a je bila huje ali lažje poškodovana v nesreči in je navadno potrebovala zdravniško oskrbo (CARE, 2011).

Prometna nesreča v železniškem prometu je vsaka nesreča, ki vključuje vsaj eno premikajoče se železniško vozilo v kateri je bila vsaj ena oseba hudo telesno poškodovana, ali je umrla.

Varnost v prometu je kljub sprejetim ukrepom še vedno nezadovoljiva ter izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in vseh njenih pripadnikov. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v cestnem prometu, saj je število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji še vedno zelo visoko, poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti.

V državah Evropske unije je leta 1995 umrlo 137 udeležencev v cestnem prometu na milijon prebivalcev. V slovenskem prostoru jih je v istem letu umrlo 208, s čimer smo presegli evropsko povprečje za 52 %. Po tem merilu je Slovenija v letu 1995 sodila med prometno najbolj nevarne evropske države. Leta 2009 je bilo v Sloveniji na cestah 84 mrtvih na milijon prebivalcev, kar je bilo še vedno za 20 % več od povprečja Evropske unije, kjer je leta 2009 v cestnem prometu umrlo 69 udeležencev na milijon prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je število žrtev na naših cestah sicer nekoliko zmanjšalo in leta 2010 je na slovenskih cestah umrlo 138 ljudi.

V železniškem prometu so se v obdobju 2004-2010 zgodile 303 prometne nesreče, v katerih je umrlo 77 oseb, 168 oseb pa je bilo huje poškodovanih. Število železniških prometnih nesreč sicer med leti zelo niha, vendar je zaskrbljujoč podatek, da se je kljub upadu števila prometnih nesreč v zadnjih letih število žrtev povečalo.

Cilji in ukrepi za varnostno najbolj pereči prometni podsistem so za obdobje od 2007 do 2011 zapisani v Resoluciji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 2/07). Resolucija ugotavlja, da je raven prometne varnosti pri nas že dalj časa nesprejemljiva in nezadovoljiva ter izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in njenih pripadnikov. Od leta 1991 do vključno leta 2009 je v Sloveniji zaradi prometnih nesreč umrlo skoraj 5950 ljudi. Kot odgovor na to Resolucija po zgledu drugih evropskih držav v ospredje postavlja vizijo nič, s čimer je mišljen pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Glavni cilj programa je, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124. Tako bi glede na gibanje zadnjih let, ko je umrlih v nesrečah glede na pretekla leta v povprečju manj, do leta 2011 ohranili približno 600 življenj.

Resolucija obravnava pet varnostno najbolj izpostavljenih kategorij udeležencev cestnega prometa – pešce, kolesarje, mlade voznike osebnih avtomobilov (15–24 let), starejše voznike osebnih avtomobilov (nad 65 let) in voznike motornih dvokoles, ki so primarno obravnavani kot morebitne žrtve prometnih nesreč. Poleg petih najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa Resolucija opozarja na dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč – hitrost in alkohol oziroma prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi. Kljub upadanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, pa število prometnih nesreč in poškodovanih ter s tem tudi družbeni stroški v Sloveniji nadpovprečno naraščajo. Letno število prometnih nesreč in poškodovanih v njih se je namreč po letu 1995 povečalo za 108 % oziroma 149 %. Vzroki so raznovrstni, pretežno pa jih je treba iskati v nadpovprečni motorizaciji in rasti cestnega motornega prometa ter v opuščanju varnejših prevoznih oblik (predvsem javnega potniškega prevoza).

Evropska agencija za okolje pojasnjuje vzroke takih gibanj (manj žrtev in več nesreč ter poškodovanih) v novih članicah EU (EEA, 2005):
- z izboljšanimi tehnologijami novejših vozil in njihovimi višjimi varnostnimi standardi;
- z višjo kakovostjo cest, njihovega projektiranja in cestne signalizacije;
- s spremembami zakonodaje v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola;
- z uvajanjem in izvajanjem strožjih omejitev hitrosti.

Tudi Evropska komisija se pospešeno ukvarja s cestnoprometno varnostjo. Leta 2003 je predstavila nov akcijski program za povečanje varnosti na evropskih cestah, ki ima tri poudarke (EEA, 2005):
- spodbujanje uporabnikov cest k odgovornejšemu vedenju, še posebno k večjemu upoštevanju obstoječih pravil, k osnovnemu in nadaljevalnemu šolanju zasebnih in poklicnih voznikov ter k učinkovitejšem preganjanju nevarnega obnašanja (pod vplivom alkohola in drog);
- izkoriščanje tehnološkega napredka varnosti vozil z izboljšanjem varnostnih standardov;
- vzpodbujanje izboljšav v cestni infrastrukturi, zlasti z ugotavljanjem in širjenjem primerov najboljših praks ter odpravljanjem črnih točk.

Leta 2011 je bil izdan nov Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021 za Slovenijo, ki sledi skupnemu cilju držav članic EU, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb.