Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežni izpusti, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.

Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2020 je prispevala 79 % vseh izpustov oz. 12.5 Mt CO2 ekv, kar je 24 % manj kot leta 2005.

V obdobju 1986−1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma in leto 2003 z nekoliko manjšo proizvodnjo termoelektrarn, dolgo obdobje naraščanja do leta 2008. Posledica tega je bila, da so bili izpusti leta 2008 za 8,8 % višji kot leta 1986. Med 2008 in 2014 so se izpusti večinoma zmanjševali. K temu je prispevala slaba gospodarska situacija ter tudi tehnološka prenova sektorja proizvodnje električne energije in toplote. V letih 2015-2019 ni opaziti izrazitega trenda. Najprej so izpusti naraščali, potem padale. Leta 2020 so bili izpusti  izrazito nižji zaradi učinka ukrepov ob širjenju virusa SARS-CoV-2.

Primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega proizvoda in oskrbe z energijo kaže da je bil dosežen razklop med gibanjem BDP in rabo energije ter izpusti od leta 2002 naprej kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Zmanjšanje deleža fosilnih virov energije je na izpuste pomembneje vplivalo po letu 2009, kar se kaže v hitrejšem zmanjševanju izpustov v primerjavi z oskrbo z energijo. Razklop med BDP in izpusti se je intenzivneje povečeval po letu 2012.

Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2020 zmanjšali za 16,7 %. Skupni izpusti so se leta 2020 zmanjšali za 7,2 % in so znašali 15.851 kt CO2 ekv, kar je obenem tudi najnižja vrednost v celotnem opazovanem obdobju od leta 1990.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel leta 2020 največji delež CO2 (96 %), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986−2020 zmanjšali za 23,1 %, izpusti CH4 za 46,5 %, izpusti N2O pa so ostali nespremenjeni.

Največji vir izpustov energetskega izvora leta 2020 je proizvodnja električne energije in toplote z 31 %. Drugi zelo velik vir je promet z 29 %. Industrija prispeva 11 %,  gospodinjstva in storitveni sektor skupaj pa 8 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj je to edini sektor kjer so izpusti višji tako glede na leto 1986 kot 2005. Leta 2020 so se zaradi ukrepov ob širjenju virusa SARS-CoV-2 močno zmanjšali glede na preteklo leto, a so bili vseeno za 119 % višji kot leta 1986. Višji izpusti so posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU), vpliv katerega na energetsko bilanco Slovenije je odvisen od cenovnih razmerij pri pogonskih gorivih med Slovenijo in sosednjimi državami. Razmerja so se v preteklosti močno spreminjala.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2020 za 34,1 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn (tehnološka prenova sektorja), zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase in tudi razmer na trgu električne energije.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986−2020 najbolj zmanjšali, za 60,6 %, ob znatnem povečanju dodane vrednosti (v obdobju 1992-2020 za 108 %). Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije, zamenjave goriv ter izboljšanja učinkovitosti rabe energije.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so v obdobju 2018−2020 izpusti ostali skoraj nespremenjeni. Izpusti iz tega sektorja se z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu 2010, ko se je raba kurilnega olja hitro zmanjševala. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv, sprememba obnašanja itd. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2020 nižji za 48,1 %

Ukrepi za zmanjšanje izustov TGP so zajeti v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki je bil sprejet leta 2020. Do vključno leta 2020 so se ukrepi izvajali na podlagi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014). Izvajanje ukrepov se spremlja vsako leto preko podnebnih ogledal, ki so dostopna na spletni strani: https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/. Kljub temu, da je bil cilj za leto 2020 dosežen, bo potrebno izvajanje ukrepov izboljšati, saj so cilji za prihodnja leta mnogo bolj ambiciozni.

EU je leta 2005 uvedla sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP na podlagi Direktive 2003/87/ES. Sistem je bil večkrat nadgrajen, od leta 2013 je obseg pravic v sistemu določen za celotno EU, pri čemer se obseg zmanjšuje z določeno letno stopnjo. Trgovanje preko cene emisijskih kuponov usmerja udeležence k izvedbi ukrepov za zmanjševanje izpustov in omogoča, da to dosežejo na stroškovno najugodnejši način. V EU-ETS je bilo leta 2020 vključenih 43 % izpustov iz energetskih virov v Sloveniji.

EU si je za leto 2020 zastavila cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Ta cilj je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Enak pristop je tudi pri cilju za leto 2030, za katero je s paketom Pripravljeni na 55 določeno 55 % zmanjšanje izpustov glede na 1990.

Za Slovenijo je bil za neETS izpuste za leto 2020 določen cilj, da se izpusti glede na 2005 ne smejo povečati za več kot 4 %. Za leto 2030 je za neETS trenutno veljavni cilj 15 % zmanjšanje glede na 2005, po predlogu v paketu Pripravljeni na 55 pa 27 % zmanjšanje. Energetski viri v neETS izpustih predstavljajo 73 %.