Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak mikrobiološke kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oziroma na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega, suša), tudi motnje v pripravi vode ter shranjevanju in distribuciji pitne vode.

Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo s pitno vodo in sicer s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (npr. Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr. adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi), praživali (npr. Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo s patogenimi mikroorganizmi za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene; po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (1997–2019) od 1 do 3 letno, skupaj 30. Prijave hidričnih izbruhov ni bilo v letih 2006, 2009, 2015 in 2017-2019. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo od 5 do 355, skupaj 2.214. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno, ker zboleli običajno ne iščejo zdravniške pomoči zaradi blage klinične slike, kratkotrajnega poteka bolezni idr.

Zaradi določil nove evropske uredbe ne moremo več zbirati akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ker niso opredeljeni v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (glej: Slika ZD4-3 ter pripadajočo tabelo k sliki in opombe). V Sloveniji od leta 2018 tako posameznih primerov akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne prijavljamo več, zato je tudi incidenca črevesnih nalezljivih bolezni - ČNB nižja kot prejšnja leta. Še vedno pa ostaja obvezna prijava akutnih gastroenterokolitisov, kjer je povzročitelj opredeljen.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, je bilo v letu 2019 prijavljenih 7.833 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzročitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z Yersinio enterocolitico (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotavirusne okužbe (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene ČNB** (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71).

V letu 2019 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 93 % oziroma 1.946.510 prebivalcev Slovenije. Prebivalci, ki niso bili vključeni v monitoring pitne vode (7 % oziroma 142.800 prebivalcev) so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice). Za te prebivalce ni znana kakovost vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. To so večinoma mali sistemi na podeželju, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb. Poleg tega so zlasti mali sistemi, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev in ki so vključeni v državni monitoring pitne vode, v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi pomanjkljive ali neustrezne priprave vode (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2019).

Primerjava med 13 državami Evrope, kamor smo za primerjavo sami dodali tudi Slovenijo, v obdobju 2008-2013, je pokazala, da je bilo največ hidričnih izbruhov na Irskem (24), Finskem (12) in Švedskem (9). Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, E. coli in Shigella sonnei) in sicer v 43 (53,1 %) izbruhih in v 79,1 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 25 izbruhov (30,9 %) in 19,8 % primerov bolezni, v 4 primerih je bil opredeljen drugi povzročitelj (5,0 %) in v 9 primerih (11,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav (EFSA Journal, 2015).

V primerih akutnih črevesnih okužb je možnost okužbe tudi zaradi onesnažene pitne vode. Vpliv zaradi prisotnosti E. coli v vzorcih pitne vode (neskladnost vzorca), odvzetih v okviru rednega monitoringa na zbolevanje zaradi akutnih črevesnih okužb še ni dobro raziskan. Ekološka študija v Sloveniji v letu 2012 je pokazala povezavo med pogostostjo prijavljenih akutnih črevesnih okužb (AGI) in fekalno onesnaženimi vzorci pitne vode na malih oskrbovalnih območjih s 50-1.000 prebivalci. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so bila na malih oskrbovalnih območjih. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, onesnaženo z E. coli, na oskrbovalnih območjih s 50–1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo pomembno višje od 1 (p ≤ 0,001). Vir: (GRILC, Eva, GALE, Ivanka, VERŠIČ, Aleš, ŽAGAR, Tina, SOČAN, Maja. Drinking water quality and the geospatial distribution of notified gastro-intestinal infections = Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2015, letn. 54, št. 3, str. 194-203.