[GZ04] Površina gozda 
Ključno sporočilo
V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,3 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.
Definicija
Kazalec prikazuje površino in delež gozdov. Podatki so prikazani za obdobje 1875–2018.
V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je gozd opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha. V gozd spadajo tudi zemljišča v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 m ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 % ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha.
V letu 2007 so bila v Zakonu o gozdovih opredeljena tudi druga gozdna zemljišča. To so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 ha, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene (npr. rušje). Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu. Te površine so se od leta 2008 ob obnovah gozdnogospodarskih načrtov postopoma izločala iz gozdne površine in uvrščale v navedeno kategorijo. Danes (2018) predstavlja ta kategorija 16.500 ha.
FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) gozd opredeljuje kot območje, pokrito z drevesnimi krošnjami (ali z določeno lesno zalogo) z več kot 10 % površine na površini večji kot 0,5 ha. Drevesa morajo biti sposobna doseči višino 5 metrov na obravnavanem rastišču. Sem pod istimi pogoji štejemo tudi plantaže gozdnega drevja in površine, ki so trenutno brez gozda (zaradi poseka ali naravnih ujm). Vključene so gozdne drevesnice, semenski sestoji, gozdne ceste, protipožarne poseke itd.
Grafi
| delež gozda [%] | |
|---|---|
| 1875 | 35,99 |
| 1953 | 42,03 |
| 1956 | 43,68 |
| 1961 | 46,53 |
| 1970 | 46,93 |
| 1980 | 51,28 |
| - | |
| 1990 | 52,84 |
| 1991 | 53,12 |
| 1992 | 53,40 |
| 1993 | 53,69 |
| 1994 | 53,97 |
| 1995 | 54,16 |
| 1996 | 54,20 |
| 1997 | 54,74 |
| 1998 | 54,80 |
| 1999 | 55,03 |
| 2000 | 55,95 |
| 2001 | 56,37 |
| 2002 | 56,71 |
| 2003 | 57,11 |
| 2004 | 57,41 |
| 2005 | 57,67 |
| 2006 | 57,90 |
| 2007 | 58,37 |
| 2008 | 58,50 |
| 2009 | 58,50 |
| 2010 | 58,50 |
| 2011 | 58,40 |
| 2012 | 58,40 |
| 2013 | 58,40 |
| 2014 | 58,30 |
| 2015 | 58,30 |
| 2016 | 58,30 |
| 2017 | 58,20 |
| 2018 | 58,10 |
| površina gozda [hektar] | |
|---|---|
| 1990 | 1071151 |
| 1991 | 1076913,50 |
| 1992 | 1082676 |
| 1993 | 1088438,50 |
| 1994 | 1094201 |
| 1995 | 1097929 |
| 1996 | 1098844 |
| 1997 | 1109710 |
| 1998 | 1111006 |
| 1999 | 1115661 |
| 2000 | 1134227 |
| 2001 | 1142869 |
| 2002 | 1149633 |
| 2003 | 1157824 |
| 2004 | 1163812 |
| 2005 | 1169196 |
| 2006 | 1173847 |
| 2007 | 1183252 |
| 2008 | 1185145 |
| 2009 | 1186104 |
| 2010 | 1185169 |
| 2011 | 1184369 |
| 2012 | 1184526 |
| 2013 | 1183433 |
| 2014 | 1181943 |
| 2015 | 1182016 |
| 2016 | 1182278 |
| 2017 | 1180281 |
| 2018 | 1177244 |
| delež skupaj [%] | delež ostalih gozdnih površin [%] | delež gozda [%] | skupaj površina [1000 ha] | površina ostalih gozdnih površin [1000 ha] | gozdna površina [1000 ha] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Malta | 1,10 | 0 | 1,10 | 0 | 0 | |
| Irska | 11,60 | 0,70 | 10,90 | 801 | 47 | 754 |
| Nizozemska | 11,10 | 0 | 11,10 | 376 | 0 | 376 |
| Velika Britanija | 13,10 | 0,10 | 13 | 3164 | 20 | 3144 |
| Danska | 15,50 | 1,10 | 14,40 | 658 | 46 | 612 |
| Turčija | 28,40 | 13,20 | 15,20 | 21845 | 10130 | 11715 |
| Ciper | 41,80 | 23,10 | 18,70 | 386 | 213 | 173 |
| Belgija | 23,80 | 1,20 | 22,60 | 719 | 36 | 683 |
| Madžarska | 24 | 1,30 | 22,70 | 2190 | 121 | 2069 |
| Romunija | 30,20 | 0,40 | 29,80 | 6951 | 90 | 6861 |
| Poljska | 30,80 | 0 | 30,80 | 9435 | 0 | 9435 |
| Francija | 32,10 | 1,10 | 31 | 17579 | 590 | 16989 |
| Švica | 33,20 | 1,80 | 31,40 | 1324 | 70 | 1254 |
| Grčija | 50,80 | 19,30 | 31,50 | 6546 | 2492 | 4054 |
| Italija | 37,80 | 6,20 | 31,60 | 11110 | 1813 | 9297 |
| Nemčija | 32,80 | 0 | 32,80 | 11419 | 0 | 11419 |
| Luksemburg | 37,66 | 4,53 | 33,13 | 88 | 1 | 87 |
| Hrvaška | 44,50 | 10,20 | 34,30 | 2491 | 569 | 1922 |
| Češka | 34,50 | 0 | 34,50 | 2667 | 0 | 2667 |
| Litva | 36,50 | 1,70 | 34,80 | 2284 | 104 | 2180 |
| Bolgarija | 35,40 | 0,20 | 35,20 | 3845 | 22 | 3823 |
| Portugalska | 58,90 | 23,60 | 35,30 | 10218 | 7036 | 3182 |
| Španija | 55,40 | 18,50 | 36,90 | 27627 | 9209 | 18418 |
| Norveška | 42 | 2,20 | 39,80 | 14124 | 2012 | 12112 |
| Slovaška | 40,30 | 0 | 40,30 | 1940 | 0 | 1940 |
| Avstrija | 51,50 | 1,90 | 49,60 | 4022 | 153 | 3869 |
| Estonija | 58 | 5,30 | 52,70 | 2456 | 224 | 2232 |
| Latvija | 55,80 | 1,80 | 54 | 3468 | 112 | 3356 |
| Slovenija* | 63,10 | 1,10 | 62 | 1271 | 23 | 1248 |
| Švedska | 74,30 | 5,90 | 68,40 | 30505 | 2432 | 28073 |
| Finska | 75,70 | 2,60 | 73,10 | 23019 | 801 | 22218 |
| EU-28 | 38,19 | 4,47 | 33,72 | 373338 | 52154 | 321184 |
Cilji
- Ohranjati primeren delež gozdov v pokrajini. Kjer v pokrajini primanjkuje gozdov in manjših gozdnih prvin, je treba povečati njihovo površino, vključno s posameznim gozdnim drevjem.
- Zagotoviti, da se večnamenski potencial gozdov EU upravlja na trajnosten in uravnotežen način, kar bo omogočilo pravilno delovanje naših gozdnih ekosistemskih storitev.
- Spodbujati inovativno krožno gospodarstvo, kjer se z naravnimi viri trajnostno upravlja, biotska raznovrstnost je zaščitena, cenjena in obnovljena na načine, ki povečujejo odpornost naše družbe, blaginjo in zdrav način življenja.
- Boljši odziv na izzive in priložnosti, s katerimi se gozdarske panoge srečujejo na področju virov in energetske učinkovitosti, surovin, logistike, strukturne prilagoditve, inovacij, izobraževanja, usposabljanja in spretnosti, mednarodne konkurence, podnebne politike po letu 2020 ter informacij in komunikacij, da spodbudijo rast.
Komentar
Površina gozdov je eden izmed osnovnih in lažje merljivih kazalcev o gozdu, zato imamo zelo izčrpen niz podatkov, ki sega vse do leta 1875, ko je bilo na območju današnje Slovenije le 36 % gozda. Od takrat se površina gozdov v Sloveniji nenehno povečuje, po letu 2010 pa se je naraščanje umirilo. Trend spreminjanja pa ni enak v vsej Sloveniji. Površina gozdov se povečuje tam, kjer je gozdov z vidika pokrajinske raznolikosti in pokrajinskega videza že zdaj veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in še posebej v primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor, ki postopno, kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov, marsikje vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07).
Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije je znašala površina gozda v letu 2018 1.177.244 ha. Tako danes gozd pokriva 58,1 % ozemlja Slovenije. Največ gozda smo imeli leta 2009 in sicer 1.186.104 ha, leta 2018 pa je njegova površina 8.860 ha manjša. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment znaša površina gozda v Sloveniji 1.271.000 ha (v letu 2015), ki pa se je po zadnjih podatkih zmanjšala in je 1,265,000 ha, kar predstavlja 62,4 % celotnega ozemlja države (2018). V to oceno so poleg gozdnih površin vključene tudi ostale površine, porasle z gozdom. Samo gozdnih površin je po ocenah 1,248,000 ha, kar predstavlja 62 % ozemlja Slovenije. V primerjavi s celotno Evropo je delež gozda precej večji, seveda pa je njen delež v absolutnem precej manjši. Skupna površina gozdov v Evropi (EU-28) je znašala v letu 2015 162,335,000 ha, povprečni delež gozda pa je skoraj 34 %. Slovenija je po deležu gozda na tretjem mestu, za Finsko (73 %) in Švedsko (68 %). Največjo površino gozda ima Švedska, kjer gozd zavzema 28,073,000 ha.
V obdobju 1990–2018 se je delež gozda v Sloveniji povečal za 5,3 indeksne točke.
Podobna gibanja v evropskem merilu zasledimo že v preteklih desetletjih. Velik delež pogozdovanj je bil izveden takoj po drugi svetovni vojni, ta trend pa se je v zadnjih desetletjih umiril. Vse manj je površin, ki so primerne za pogozdovanje, hkrati pa se povečujejo stroški teh del. Še počasneje se povečuje delež gospodarskih gozdov. Razlog za to je vse večji delež zavarovanih območij.
Metodologija
Cilji povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), SKLEP št. 1386/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013) 659 final)
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatek je posodobljen vsako leto ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Podlaga za to delo so najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki in terenski ogledi gozdov, ki se izvajajo ob opisih sestojev. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.
Metodologija obdelave podatkov: Način ugotavljanja površine gozdov določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10). Površina gozdov po 2. členu Zakona o gozdovih se izvirno ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu. V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %, pri čemer se površine, ki so večje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha. Meja gozda se vriše na temeljno topografsko karto (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo k načrtu. Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno. Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem prostorskih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.
Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček
Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček
- Prednosti in slabosti kazalca: Površina gozda je najpomembnejši merljivi parameter, ki ga gozdarstvo (in tudi druge panoge, npr. za potrebe obdavčitev) spremljajo že več stoletij. V tem času so se metode meritev spreminjale in izboljševale, vseeno pa so podatki toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kljub spremembam v tehnologiji so starejši podatki zadovoljivo natančni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
- Relevantnost: 1
- Točnost: 1
- Časovna primerljivost: 1
- Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Global Forest Resource Assesment, 2015
Skrbnik podatkov: Food and Agriculture Association of the United Nations (FAO UN)
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. 9. 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površini gozda se zbirajo na vsakih 5 let, vse od leta 1946. Podatki so pridobljeni iz dveh virov – poročil držav ter s postopkom daljinskega zaznavanja, izvedenega na podlagi sodelovanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter nacionalnih institucij posameznih držav. Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na zahtevo svojih držav članic redno spremlja svetovne gozdove in njihovo gospodarjenje ter uporabo s pomočjo »Global Forest Resource Assesment (FRA)«.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen podatek o deležu gozda je prikazan v odstotkih in prikazuje podatke za posamezne države EU-28 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija) ter za Norveško, Švico in Turčijo.
- Prednosti in slabosti kazalca: prednost kazalca je v tem, da so poročila vseh držav standardizirana. Slabost kazalca je v tem, da so podatki za poročila držav povzeti iz različnih virov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
- Pan-European-Questionnaire, poročilo za Slovenijo, osnutek, 2019.
- Global Forest Resources Assessment 2015, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2016.
- Global Forest Resources Assessment 2000, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2001.
- Global Forest Resources Assessment 2005, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2006.
- Global Forest Resources Assessment. Main Report. 2010, FAO Forestry paper 163, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 375 str.
- Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
- Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16).