Kazalec spremlja sezono pojavljanja cvetnega prahu breze, trav, ambrozije, cipresovk in oljke, glede na pojavljanje klinično pomembnih simptomov alergijskega rinitisa pri preobčutljivih posameznikih. Metodologijo izračuna priporoča EAACI (European Academy of Allergy and Clinical Immunology).

Teža obremenitve sezone s posameznimi vrstami cvetnega prahu s stališča količine zrn v zraku je ponazorjena v obliki letnega integrala dnevnih obremenitev. To je količina cvetnega prahu, ki je bila registrirana v enem letu.

V koledarju pojavljanja cvetnega prahu je grafično prikazan povprečni sezonski potek obremenitve zraka s cvetnim prahom (Gehrig Bichsel in sod., 2017).

Cvetni prah je pogost vzrok alergijske bolezni. Simptomi, ki nastopijo kot posledica izpostavljenosti prizadenejo oči, nos in žrelo, redkeje bronhije in kožo. Najpogostejša bolezen je seneni nahod (občasni alergijski rinitis), redko alergijska astma in alergijski dermatitis. Večina zrn alergenega cvetnega prahu meri v premeru od 10 μm do 100 μm in se zaradi svoje velikosti ustavi v zgornjih dihalnih poteh, globje v pljuča pa prodirajo fragmenti cvetnega prahu, manjši od celih zrn.

Nekatere drevesne vrste so znane po tem, da povzročajo alergijske reakcije pri ljudeh zaradi sproščanja cvetnega prahu ali drugih alergenih delcev v zrak. Vendar pa se lahko občutljivost na alergene med ljudmi razlikuje. Kljub temu pa so nekatere drevesne vrste pogosteje povezane z alergijami. Nekatere od teh vrst so: 

1. Breza (Betula): Breze so znane alergeni, saj sproščajo veliko količino cvetnega prahu, ki lahko povzroči simptome alergij, kot so kihanje, izcedek iz nosu in srbenje oči.

2. Topol (Populus): Topoli so prav tako alergeni in lahko povzročajo podobne alergijske reakcije kot breze.

3. Javor (Acer): Nekateri ljudje so občutljivi na cvetni prah javorjev, kar lahko povzroči alergijske simptome.

4. Hrast (Quercus): Hrasti so pogosti v mestih, vendar pa njihov cvetni prah lahko povzroča alergijske reakcije pri nekaterih ljudeh.

5. Cipresa (Cupressus): Ciprese so zimzelene drevesne vrste, ki sproščajo cvetni prah, ki lahko povzroči alergijske simptome pri občutljivih ljudeh.

Pomembno je poudariti, da alergijske reakcije niso omejene samo na te drevesne vrste, saj se občutljivost na alergene razlikuje med posamezniki. Nekateri ljudje lahko doživljajo alergijske reakcije tudi na druge drevesne vrste ali celo na druge rastline, kot so trave, pleveli ali cvetje. Pri izbiri dreves za sajenje v mestih je smiselno upoštevati tudi dejavnike, kot so lokalna klima, podnebne razmere, vzdrževanje dreves in prisotnost drugih alergenih rastlin v okolici. alergeni cvetni prah lahko reagira z zračnimi onesnaževali v mestih, kar lahko poslabša alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh.

Alergije so kompleksne bolezni, ki so posledica različnih interakcij med več genetskimi in okoljskimi dejavniki. Podnebne spremembe, urbanizacija, toplogredni plini in izguba biotske raznovrstnosti vplivajo na stopnjo onesnaženosti zraka in na koncentracijo alergenov v zraku. Onesnažen zrak ob istočasni prisotnosti alergenov lahko še dodano poslabša stanje bolnikov z alergijskimi obolenji. Temu smo priče že danes, število pacientov, ki bodo trpeli za alergijami pa se bo povečevalo tudi v prihajajočih desetletjih.

Onesnaževala v zraku so lahko naravnega ali človeškega izvora. Mednje spadajo dušikov dioksid (NO2), ozon (O₃), hlapne organske komponente in delci (PM). Dokazano je, da zunanja in notranja onesnaževala zraka ne samo poslabšajo, ampak tudi povzročajo razvoj alergijskih bolezni. Izpostavljenost delcem, manjšim od 2.5 µm – PM2,5 in delcem premera 10 µm – PM10, ozonu ali dušikovemu dioksidu je povezana z poslabšanjem astme in posledično večjo uporabo zdravil ter prav tako s poslabšanjem atopijskega dermatitisa. Poleg onesnaževal zraka, se s pojavom astme in alergij povezuje tudi izpostavljenost kemikalijam, kot so na primer ftalatni estri (uporabljajo se kot mehčalci plastike) in obstojna organska onesnaževala (Cecchi in sod., 2018).

V Sloveniji poteka monitoring cvetnega prahu na treh merilnih postajah (Ljubljana, Maribor, Izola) v nižinskem oziroma obmorskem svetu. V obdobju cvetenja ambrozije so izvedene dodatne meritve še v Brežiški kotlini, za leto 2017 in 2018 tudi na merilni postaji v Lendavi.

Cvetni prah je del razmnoževalnega kroga cvetnic, razvije se v prašnikih. V zraku se pojavljajo velike količine zrn, predvsem vetrocvetnih rastlin, ki so majhna, lahka, aerodinamične oblike z relativno tanko steno ter nelepljiva. So nosilci alergenov z različnim alergijskim potencialom. Ti proteini so zmožni izzvati specifični imunski odgovor, predvsem pri ljudeh z dedno nagnjenostjo k alergijam (Alergija, Klinika Golnik, 2018).

Alergijski rinitis je pogosta kronična bolezen dihal, vpliva na kvaliteto življenja, na kakovost dela in učenja, na produktivnost in je ekonomsko breme (Bosquet in sod., 2009; Brożek in sod., 2010). Alergijsko vnetje nosu (alergijski rinitis) se kaže s srbenjem, izcedkom, kihanjem ter zamašenim nosom.

Pogosto ga spremlja tudi alergijsko vnetje očesnih veznic (konjuktivitis). Kaže se s solzenjem, srbečico ali občutkom, da je v očeh pesek. Oči so pordele ter zatekle. Težave so še izrazitejše, če se rinitisu pridruži vnetje obnosnih votlin (Ihan in Wraber, 2012). Občasni alergijski rinitis imenujemo tudi seneni nahod (Alergija, Klinika Golnik, 2018).

Med cvetnim prahom kot vzrokom in sezonskim alergijskim rinitisom kot posledico izpostavljenosti alergenom v okolju, obstaja z raziskavami podkrepljena vzročna povezanost (Sofiev in sod., 2013). Zrna le redko dosežejo pljuča zaradi svoje velikosti (10–100 μm), zato je pelodna oz. sezonska astma redkejša. Zdravniki poročajo o izbruhih astme ob močnih nevihtah, najpogosteje v času cvetenja trav. V kontaktu z vodo zrna počijo. Nastanejo alergeni delci manjše velikosti, ki lahko vstopijo globlje v dihalne poti (de Weger in sod., 2013; D'Amato in sod., 2018; Hew in sod., 2018).

V Sloveniji je najvišja prevalenca (pogostost) senzibilizacije za alergene breze 54 %, sledijo trave z 51 % ter oljke s 26 % v populaciji odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo. Za alergene ambrozije znaša prevalenca v osrednji Sloveniji 4,3 % (Zidarn, 2013). Študija »GA2LEN skin test study III« (Bousquet in sod., 2009) za prevalenco senzibilizacije za brezo v Evropi navaja naslednje podatke: od 41,4 % na Finskem do 89,9 % na Danskem, za trave od 27,7 % v Avstriji do 80,2 % v Švici in za ambrozijo 52,5 % v Avstriji do 97,6 % na Portugalskem.

Teža posamezne sezone je izražena z letnim integralom dnevnih obremenitev (Slika ZD22-1). To je količina cvetnega prahu, ki je bil registriran v enem letu. Velikost integrala je povezana z geografsko regijo in pogostostjo rastlin na obravnavanem območju. Pomembni dejavniki so: velikost vira cvetnega prahu, intenzivnost cvetenja, sprememba v vegetaciji in rabi tal ter sprememba okoljskih razmer. Pri drevesih močno variira intenzivnost cvetenja med leti: močnemu cvetenju sledi leto s skromnim cvetenjem. Intenzivnost cvetenja je usklajena znotraj populacij na širšem geografskem področju. Cikli močnega cvetenja so za različne vrste dreves različni, na primer breza močno cveti vsako drugo leto, prav tako oljka. Jelša, hrast in jesen imajo triletni cikel (Dahl in sod., 2013).

Rezultati raziskav kažejo na to, da podnebne spremembe vplivajo na časovni potek sezone cvetnega prahu in na razširjenost nekaterih alergenih rastlin, na primer ambrozije. Trendi niso povsod enaki in so vezani na podnebna območja. Za brezo velja, da je trend na severu Evrope usmerjen k poznejšim začetkom sezone, medtem, ko se v srednji in zahodni Evropi cvetni prah pojavlja vse bolj zgodaj spomladi (Emberlin in sod., 2003; Newnham in sod., 2013; Eggen in sod., 2013). Na merilnih postajah v Sloveniji nismo opazili tovrstnih trendov.

Breza
Cvetni prah breze je najpomembnejši vir alergenov cvetnega prahu dreves. Pogoste so navzkrižne reakcije z alergeni leske, jelše, gabra in s cvetnim prahom ostalih rodov bukovk ter s hrano (Pollenwarndienst, 2018). V povprečju se sezona cvetnega prahu breze glede na pojavljanje simptomov rinitisa začne v prvih dneh aprila in konča v zadnji tretjini meseca (Slika ZD22-4). V obravnavanem obdobju ni statistično signifikantnega trenda zgodnejšega začetka sezone. V Primorju je rastlina redka, večino cvetnega prahu ob najbolj obremenjenih dneh prinese veter s celine, letni integral obremenjenosti zraka znaša le 7 % obremenitve na celini. V obravnavanem 15-letnem obdobju smo v Primorju zabeležili 5 let (2004, 2005, 2006, 2009 in 2015), ko so bile izmerjene dnevne obremenitve prenizke in niso zadostile kriterijem sezone po priporočilih EAACI.

Trave
Družina trav je obširna skupina rastlin z več kot 250 vrstami (Martinčič in sod., 2010). Aerobiološke analize uvrščajo cvetni prah vseh vrst v eno precej heterogeno skupino. Po stopnji prevalence senzibilizacije so trave takoj za brezo (Zidarn, 2013). Sezona simptomov rinitisa se začne najprej v Primorju, sredi aprila in zaključi v septembru. V celinski Sloveniji se sezona začne v zadnji tretjini aprila in zaključi v avgustu (Slika ZD22-2, Slika ZD22-3).

Ambrozija
Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna vrsta, splošno razširjena v Sloveniji. Ambrozija se lahko naseli skoraj v vse posevke, na travnike, pašnike, v sadovnjake in vinograde in na neobdelana zemljišča ob cestah in železnici (Lešnik in sod., 2014). Rastline, ki rastejo kot plevel na njivah navadno producirajo več cvetnega prahu kot tiste na drugih rastiščih (Fumanal in sod., 2007). Produkcija cvetnega prahu ene rastline v eni sezoni znaša od sto milijonov do treh milijard zrn in je sorazmerna biomasi rastline. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Zakon, 2010) določa, da so pelinolistna ambrozija in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia škodljive rastline, za katere so uvedeni fitosanitarni ukrepi. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Odredba, 2010) določa, da morajo lastniki zemljišč, odstranjevati rastline in preprečiti njihovo ponovno razrast. Nadzorovano območje je cela država. Sezona cvetnega prahu glede na pojavljanje simptomov rinitisa v povprečju traja približno en mesec, začne se v prvi polovici avgusta, zaključi pa v drugi polovici septembra. Na močno obremenjenih območjih je za mesec dni daljša. Dnevna obremenitev nad 20 zrn/m³ zraka predstavlja tveganje za zdravje. Na merilnih mestih v Ljubljani, Mariboru in Izoli je bilo v letu 2018 takih dni 11 do 22 (Slika ZD22-5), v Brežiški kotlini 48, v Lendavi pa kar 55.

Cipresovke in oljka

Cvetni prah cipresovk je zimski inhalatorni alergen na področju Mediterana. Sezona simptomov se začenja v povprečju v zadnji tretjini februarja in traja do konca aprila (Slika ZD22-6). Najpomembnejši alergeni vrsti sta arizonska in vednozelena cipresa. V skupino cipresovk uvrščano tudi brine, klek, paciprese, ki imajo morfološko podoben cvetni prah. Oljka je pomembna kulturna rastlina, zasajene površine se v Sloveniji povečujejo. Sezona simptomov traja od sredine maja do sredine junija, v nekaterih letih je sezona krajša, predvsem zaradi nizkih obremenitev v maju.

Splošno je dokazano, da je izpostavljenost alergenom, ki se nahajajo v zraku, povezana s poslabšanjem in razvojem kliničnih alergij. Pelod (cvetni prah) predstavlja veliko tveganje za nastanek alergij oziroma za poslabšanje astme. Enako velja tudi za plesen in vlago (Cecchi in sod., 2018).

Povečanje nastajanja in koncentracije aeroalergenov ter kemičnih onesnaževal v zraku je posledica sprememb podnebja in vremenskih vzorcev, kar vpliva tudi na njihovo geografsko porazdelitev. Pri nižjih temperaturah, večji vlažnosti in nižjih koncentracijah cvetnega prahu je opaziti manjšo razširjenost alergij, medtem ko je pri ekstremno vročih, suhih in sončnih razmerah, ko je koncentracija cvetnega prahu visoka, opaziti povišano razširjenost alergij (Cecchi in sod., 2018).

Da bi v praksi zmanjšali učinek okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na pojav alergijskih bolezni, je potrebno spodbuditi politiko ozaveščanja ravnanja z energijo, ki predstavlja velik vir onesnaževanja zraka. Zmanjšati bi bilo potrebno obseg osebnega prometa v mestih in izboljšati javni prevoz. Prav tako bi bilo potrebno zmanjšati rabo fosilnih goriv in kontrolirati izpuste iz prometa. Pomemben dejavnik ozelenitve mest je tudi saditi tista drevesa, ki ne povzročajo alergenih reakcij.