Kazalec prikazuje število zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih avtomobilskih gum.

Izrabljena avtomobilska guma je avtomobilska guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljene avtomobilske gume so odpadne gume osebnih, poltovornih in tovornih vozilih, delovnih strojev iz skupine odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in druga odpadna guma, ki je po sestavi podobna avtomobilskim gumam. Izrabljena avtomobilska guma je tudi tista avtomobilska guma, ki jo končni uporabnik avtomobilskih gum vrne distributerju avtomobilskih gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z IAG, Ur. l. RS št. 71/06).

Sorazmerno z naraščanjem števila registriranih motornih vozil, narašča tudi število nastalih izrabljenih gum (IG). Ravnanje z IG ureja Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, Ur. l. RS št. 63/09, ki je pričela veljati 22. 8. 2009 in razveljavila Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Ur. l. RS, št. 71/06), ki je določala način in predmet izvajanja javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami na območju Republike Slovenije. Ne glede na spremembo, bo ravnanje z izrabljenimi gumami potekalo kot koncesirana javna služba do konca leta 2009, v letu 2010 pa bo tudi pri ravnanju z izrabljenimi gumami uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost. Gospodarski subjekti, ki kot prvi dajo gume v promet v Republiki Sloveniji bodo morali sami organizirati in financirati ravnanje z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami Uredbe. Javno službo ravnanja z IG od decembra 2002 dalje izvajajo trije koncesionarji. Do avgusta 2006 so storitve javne službe plačevali uporabniki storitev (povzročitelji IAG), koncesionarji pa so zbrali okrog 2,5 kg IAG na prebivalca letno, medtem ko povprečje količin zbranih IAG v EU znaša okrog 7 kg na prebivalca letno. Za doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja z IMV, je bila v drugi polovici leta 2006 z uvedbo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva odgovornost. Z vidika zbranih količin IAG se je ukrep izkazal za uspešnega, količina zbranih in v predelavo oddanih IAG se je bistveno povečala. Količine zbranih IAG so od 5.300 t v letu 2005 in 2.000 t v obdobju od januarja do julija 2006, v štirih mesecih do konca leta 2006 narasle do 8.250 t, leta 2007 jih je bilo zbranih več kot 16.000 t, leta 2008 pa skoraj 17.000 (8,4 kg na prebivalca). Poleg tega je bilo v letu 2008 v predelavo oddanih še dodatnih 2.300 t skladiščenih iz preteklega (lih) leta. IG se bodisi snovno ali energetsko predelajo, manjša količina pa jih je oddana v ponovno uporabo oziroma obnovo. Sorazmerno z večjim zajemom IAG od leta 2006 dalje, so se povečale tudi količine v predelavo oddanih IAG (Tabela X). V letu 2007 je bilo 55 % IG oddanih v snovno predelavo, 43 % pa v energetsko, medtem ko je bilo leta 2008 47 % IG oddanih v snovno , 50 % pa v energetsko. Poleg predelave v Sloveniji, so bile IG v predelavo oddane v Avstrijo, na Madžarsko in na Hrvaško.

Glede povprečne mesečne količine prevzetih IAG v posameznih obdobjih od spremembe sistema v letu 2006, lahko ocenimo letno količino nastalih IG med 16.000 in 18.000 t kar znatno odstopa od ocen, ob vzpostavitvi sistema, da letno nastane 14.000 t IG. Glede na podatke zbrane v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, je letno dano v promet v Republiki Sloveniji okrog 18.000 t gum.