Kazalec proizvodnja in raba električne energije združuje kazalca Proizvodnja električne energije po gorivih (EN17) in Raba električne energije (EN12). Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo zasebnih elektrarn.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO₂, NO_x, NH₃; primarni: PM₁₀). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vplivata tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji, saj država zasleduje tudi cilj dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije.

Proizvodnja električne energije

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2022 znašala 13.363 GWh. To je najnižja proizvodnja po letu 1999, kot posledica ustavitve proizvodnje v TEŠ zaradi težav z dobavo premoga ter sušnega leta, kar je vplivalo na nižjo proizvodnjo iz OVE. Največ električne energije je bilo proizvedeno iz jedrske energije z 42 %, proizvodnja iz OVE je predstavljala 29 %, iz trdnih goriv pa 23 %. Proizvodnja električne energije glede na leto 1992 je bila leta 2022 višja za 11 %, glede na leto 2005 pa je bila nižja za 12 %. Glede na 2021 je bila proizvodnja nižja za 14 %.

V deležih proizvodnje električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so večinoma posledica podnebnih razmer ter remontov jedrske elektrarne (18-mesečni cikel). Dolgoročni trendi proizvodnje v obdobju 1992-2022 kažejo, da se je delež proizvodnje iz trdnih goriv zmanjševal, zlasti v zadnjih letih, deleža proizvodnje iz jedrske energije in iz OVE pa sta se povečevala, pri čemer se je delež OVE povečeval hitreje.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2022 proizvedeno 5.606 GWh električne energije. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja višja za 41 % kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.). Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer. Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2022 znašala 3.132 GWh, kar je najmanj v opazovanem obdobju. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja nižja za 28 %.

Obnovljivi viri v Sloveniji so leta 2022 s 3.817 GWh manj prispevali k proizvodnji električne energije kot v preteklih letih. Daleč največ proizvedejo hidroelektrarne proizvodnja katerih močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek. V kazalcu se proizvodnja električne energije v črpalni elektrarni upošteva pod postavko ostalo. (Za več informacij glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije). Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja s 546 GWh zelo majhen delež v skupni proizvodnji. Tekoča fosilna goriva se v zadnjih letih uporabljajo samo za zagone premogovih naprav. V preteklosti je prišlo do zamenjave proizvodnje električne energije iz tekočih goriv z zemeljskim plinom pri samoproizvajalcih in elektrarnah, ki služijo kot rezervne zmogljivosti.

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije ob upoštevanju polovične proizvodnje jedrske elektrarne v bruto porabi električne energije je leta 2022 znašal 71 %. Vrednost je nižja od cilja, kot posledica izredne situacije ob težavah z dobavo premoga in situacije na trgu energentov zaradi vojne v Ukrajini ter sušnega leta.

Struktura proizvodnje električne energije leta 2021 se v EU-27 ujema s Slovenijo v deležu OVE, ki je znašal približno 40 %. Bistvena razlika je, da je v EU-27 več električne energije proizvedene iz plinastih goriv (19 %), medtem ko je delež tega energenta v Sloveniji samo 3 %. Posledično je delež jedrske energije in trdnih goriv v EU-27 nižji kot v Sloveniji. Zanimivo je, da se delež plinastih goriv tako v EU-27 kot v Slovenji v obdobju 2005-2021 ni bistveno spremenil, spremenili pa so se deleži pri ostalih energentih. Pri OVE se je delež povečal, pri jedrski in trdnih gorivih pa zmanjšal. Če primerjamo spremembo proizvodnje po različnih energentih v EU-27 in Sloveniji vidimo, da se je proizvodnja iz OVE v EU-27 povečala bistveno več kot v Sloveniji, kar je smiselno, saj je imela EU-27 nižje izhodišče. Pri plinastih gorivih Slovenija zaostaja in jih šele sedaj v večji meri uvaja v proizvodnjo električne energije. Zanimiva je velika rast v Sloveniji kategorije Ostalo, kar je posledica dejstva, da sem štejemo proizvodnjo ČHE.

Statistično in fizično je celotna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Sloveniji, pravno in komercialno pa polovica proizvodnje skladno z meddržavno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo[1] pripada Hrvaški in ne neposredno na trg z električno energijo v Sloveniji. Po tej pogodbi je polovica okoljskih obveznosti povezanih z razgradnjo elektrarne in odlaganjem odpadkov odgovornost Republike Hrvaške. Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja električne energije leta 2022 znašala 10.561 GWh, bruto raba, kjer ima daleč največji del končna raba električne energije, pa 14.809 GWh, kar je 40 % več.

Raba električne energije

Končna raba električne energije je leta 2022 znašala 13.016 GWh, kar je 3,1 % manj kot leto prej. Največji del odpade na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (42 %), sledita sektorja gospodinjstva (29 %) ter ostala raba (27 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic ter električnih vozil) odpade 2 % skupne rabe električne energije.

Leta 2022 je bila skupna raba električne energije za 49,2 % višja kot leta 1992 (povprečna letna rast 1,3 %) in za 23,7 % višja kot leta 2000 (povprečna letna rast 1,0 %). Večje letne spremembe rabe električne energije so posledica sprememb v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Po letu 2005 so bile večje spremembe opažene leta 2009, kar je bilo posledica gospodarske krize in s tem zmanjšanja proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah, v letih 2010 in 2011, ko je sledilo gospodarsko okrevanje, leta 2020 kot posledica ukrepov preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 ter leta 2022 zopet zmanjševanja proizvodnje energetsko intenzivnih panog zaradi visokih cen energije. V industriji se je v obdobju 2000-2022 raba električne energije minimalno povečala, in sicer za 0,3 %. Bistveno večje povečanje je bilo zabeleženo v ostali rabi (61,9 %) ter gospodinjstvih (43,4 %), kar je vplivalo na zvišanje deležev teh dveh sektorjev.

Raba električne energije leta 2021 je bila glede na 2000 v veliki večini držav članic EU-27 višja, nižja je bila samo na Danskem, enaka pa na Finskem. Povprečne letne rasti znašajo od 2,8 % v Litvi do -0,1% na Danskem. Slovenija je bila 1,2 % rastjo med državami z visoko rastjo. V letu 2021 je bila zaradi »pandemičnega« leta 2020 v vseh državah zabeležena precej visoka rast, izjema je Nizozemska.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko faktorjev – struktura predelovalnih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, itd.), življenjski standard, podnebne razmere itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je med drugim v strukturi gospodarstva z veliko energetsko intenzivne proizvodnje.

[1] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. l. RS 23/2003)