Kazalec proizvodnja in raba električne energije združuje kazalca Proizvodnja električne energije po gorivih (EN17) in Raba električne energije (EN12). Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo zasebnih elektrarn.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO₂, NO_x, NH₃; primarni: PM₁₀). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vplivata tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji, saj država zasleduje tudi cilj dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije.

Proizvodnja električne energije po gorivih

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2014 znašala 17.437 GWh, največ v opazovanem obdobju. Iz obnovljivih virov energije je bilo proizvedeno 38 % električne energije, sledila je proizvodnja iz jedrske energije s 37 %, proizvodnja iz trdnih goriv pa je prispevala 22 %. Skupna proizvodnja se povečuje in je bila glede na leto 1992 višja za 44 %,glede na predhodno leto pa za 8,3 %. V deležih proizvodnje električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so posledica podnebnih razmer, zlasti hidrologije, in remontov jedrske elektrarne.  Dolgoročni trendi v obdobju 1992-2014kažejo, da se je delež proizvodnje iz trdnih goriv zmanjševal, deleža proizvodnje iz jedrske energije in OVE pa sta se povečevala, slednji še posebej v zadnjem letu, zlasti zaradi ugodnih hidroloških razmer.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2014 proizvedeno 6.370 GWh električne energije, največ v opazovanem obdobju. Najvišje proizvodnje JEK doseže v letih brez remonta, kar je posledica 18 mesečnega remontnega cikla. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja leta 2014 višja za 34 %, kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in izboljšav naprav. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, vendar se je ta odvisnost z modernizacijo in razširitvijo hladilnih stolpov zmanjšala.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2014 znašala 3.759 GWh, kar je najmanj po letu 2001. Maksimalna proizvodnja električne energije iz premoga v višini 5.460 GWh oz. 5.485 GWhje bila dosežena v letih 2006 in 2007. Po letu 2007je bila ustavljena proizvodnja v blokih 1 (2010) in 2 (2008) termoelektrarne Šoštanj ter v termoelektrarni Trbovlje (2014). Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv se prilagaja proizvodnji iz OVE in jedrske energije ter razmeram na trgu z električno energijo.

Obnovljivi viri v Sloveniji so leta 2014 s 6.611 GWh dosegli daleč najvišjo proizvodnjo v opazovanem obdobju. Daleč največ proizvedejo hidroelektrarne (96 %),njihova proizvodnja pa močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek (za podrobnejše  informacije glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije). Sledijo proizvodnja v sončnih in vetrnih elektrarn s 4 % ter proizvodnja iz lesa in bioplina vsaka z 2 %.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina predstavlja 2 %, iz tekočih goriv pa 0,2 %. Tudi ostala proizvodnja predstavlja 2 %, zajema pa ČHE in odpadke.

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije je, ob upoštevanju polovične proizvodnje jedrske elektrarne v bruto rabi električne energije,leta 2014 znašal 93 %. Pod ciljno vrednost 75 % iz ReNEP se je v obdobju 2005-2014 znižal samo leta 2007.

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn zaradi izteka življenjske dobe in strožjih okoljevarstvenih zahtev pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih. Povečala se bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je načrtovano v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020. Pričakuje se tudi povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Življenjska doba jedrske elektrarne bo predvidoma podaljšana do leta 2043.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja: Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO₂, Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov onesnaževal zraka. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah so proizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom spodbuja podporna shema.Razmere za naprave na fosilna goriva so zaradi nizkih cen električne energije v zadnjih letih negotove in zaostrene. Negotove razmere na trgu z električno energijo vplivajo tudi na investicije v nove naprave in prenove obstoječih naprav.

Leta 2013 je bila električna energija v EU-28proizvedena v skoraj enakih deležih iz trdnih goriv (27 %), jedrske energije (27 %) in obnovljivih virov (26 %). Plinasta goriva so prispevala 17 %. V obdobju 2000-2013 se je proizvodnja električne energije v EU-28 povečala za 7 %, v Sloveniji pa za 18 %. K prirastu so v EU-28 največ prispevali OVE, sledi zemeljski plin, medtem ko se je proizvodnja iz trdnih in tekočih goriv ter iz jedrske energije zmanjšala. V Sloveniji je največ prirasta odpadlo na OVE, sledijo jedrska energija,trdna goriva in zemeljski plin.

Statistično in fizično je celotna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Sloveniji, pravno in komercialno pa polovica proizvodnje skladno z meddržavno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo[1]pripada Hrvaški in ne neposredno na trg z električno energijo v Sloveniji.Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja električne energije leta 2014znašala 14.252 GWh, bruto raba, kjer ima daleč največji del končna raba električne energije, pa 14.633 GWh, kar je 3 % več. Največji presežek bruto rabe glede na proizvodnjo je bil s 25 %dosežen v letih 2003 in 2007.

Raba električne energije

Končna raba električne energije je leta 2014 znašala 12.559 GWh, kar je 0,2 %manj kot leto prej. Največji del je odpadel na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (49 %), sledila sta sektorja ostala raba (25 %) ter gospodinjstva (25 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic) je odpadel 1 % rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2014 predstavljala 23,3 %.

Leta 2014 je bila skupna raba električne energije za 42,8 % višja kot leta 1992 (povprečna letna rast 1,6 %) in za 18,4 % višja kot leta 2000 (povprečna letna rast 1,2 %). Raba električne energije je naraščala do začetka gospodarske krize leta 2007 (povprečna letna rast 3,8 % v obdobju 2000-2006). Po okrevanju se je po letu 2011 raba stabilizirala. V zadnjih štirih letih se je raba v povprečju zmanjšala za0,1 % letno.

Po sektorjih se je raba v obdobju 1992-2014najbolj povečala v ostali rabi (za 107 %), sledijo gospodinjstva ter predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (oboje za 30 %). Raba v prometu je bila leta 2014 manjša kot leta 1992 (-8%).

Raba električne energije v ostali rabi se je po eni strani povečala zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med končno rabo električne energije v Sloveniji in rabo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter sprememb tarifnih skupin, po drugi strani pa tudi zaradi rasti aktivnosti tega sektorja (leta 2014 je bila dodana vrednost realno za 86% višja kot leta 1992).

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je leta 2014 porabilo 6.057 GWh električne energije,od tega daleč največ v panogi proizvodnja kovin, in sicer 35 %. Od tega odpade 60 % na proizvodnjo primarnega aluminija. Zmanjšanje rabe v letu 2009 je bilo v tej panogi z 39 % znatno večje kot sicer v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, do leta 2012pa se je raba vrnila na raven tiste iz leta 2008. Po deležu rabe električne energije v predelovalnih dejavnostih sledi z 11 % panoga proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja. Višji delež od 5 % imajo še naslednje panoge: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ima raba električne energije sicer podoben trend kot skupna raba energije.

V gospodinjstvih se je raba električne energije leta 2014zmanjšalaza 3,2 % na 3.125 GWh. Od leta 1992 se je raba ob manjših nihanjih stalno povečevala do leta 2010 (3.219 GWh), po tem letu pa se počasi zmanjšuje. Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih je vplivala rast življenjskega standarda, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev ter rast uporabe drugih elektronskih naprav. V zadnjih letih se povečuje tudi raba električne energije za ogrevanje zaradi toplotnih črpalk. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti naprav, ki rabijo električno energijo, ter sprememba obnašanja potrošnikov zaradi obveščevalnih in ozaveščevalnih akcij. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je za leto 2014naslednja: 19 % za pripravo tople vode, 12 % za hlajenje živil (zamrzovalniki in hladilniki), 10 % za ogrevanje, 9 % za pranje, pomivanje in sušenje, 8 % za računalnike in televizije, prav tako 8 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje ter 25 % za ostalo rabo (SURS, 2014).

Raba električne energije leta 2013 je bila glede na leto 2000 v veliki večini držav članic EU-28 višja, nižja je bila samo na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Povprečne letne rasti znašajo od 3 % v Latviji do -0,3% Veliki Britaniji. V letu 2013je bila rast zabeležena samo v 9-ih državah. Slovenija se po rasti v obdobju 2000-2013uvršča v zgornjo polovico držav.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko dejavnikov– struktura predelovalnih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih, življenjski standard, podnebne razmere itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je med drugim v strukturi gospodarstva z veliko energetsko intenzivne proizvodnje ter nizkem deležu široke rabe v rabi električne energije (peti najnižji delež v EU-28).

• Obvladovanje rasti rabe električne energije je pomembno za Slovenijo, da doseže 25-odstotni ciljni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije leta 2020 ter cilj na področju učinkovite rabe energije po direktivi o energetski učinkovitosti. Slovenija mora v tem okviru doseči, da bo raba primarne energije manjša od 7.125,raba končne energije pa od 5.118 ktoe,kar bo dosegljivo le ob nizki rasti rabe električne energije (v obdobju 2010-2020 je v AN-OVE predvidena povprečna letna rast 1,2 %).

[1] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. l. RS 23/2003)