KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Prevladujejo, predvsem poleti, številna izlitja manjših količin teže razgradljivih naftnih derivatov iz ladij in čolnov v morje, katerih povzročitelji največkrat ostajajo neznani. Povečuje se tudi tveganje večjega izlitja in onesnaženja. Nujno je izboljšati sistem opazovanja in obveščanja, na ukrepanje pa se pripraviti skupaj s sosednjima državama.

Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2017–2021). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 32/100.000 prebivalcev v letu 2021. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v zadnjih dveh letih  močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.

Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se je v letu 2020 zmanjšal, prvič po desetih letih naraščanja. Izvozili smo okoli 340 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Tudi uvoz odpadkov je v letu 2020 prvič upadel,  uvozili smo okoli 61 tisoč ton odpadkov.

Neutral

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2019 kažejo, da več kot tri četrtine gospodinjstev zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov tako, da kratke razdalje prepešačijo, polovica se jih vozi s kolesom, vsak sedmi uporablja javni prevoz, vsak osmi pa deli avto z drugimi osebami (car sharing). Sedem od desetih gospodinjstev je pripravljenih pri vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avtomobil z drugimi oblikami prevoza.

Bad

V Sloveniji je bilo v letu 2021  35 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM10/m3  in 65% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m3, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 26 µg/m3. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10 /m3, v letu 2019 pa kar 53 %.

Neutral

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.