Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2021 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 2,7 % na leto. Leta 2020 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 11 % točk manj kot leta 2005.

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.

V Sloveniji so koncentracije celokupnega arzena v krvi, urinu in materinem mleku nizke in primerljive s koncentracijami po svetu. Dolgoročne vsebnosti arzena bo mogoče v bioloških vzorcih spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni humani biomonitoring na nacionalni ravni.

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu.

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih med leti 1970 in 1999 rasla povprečno za 0.7 % letno, v zadnji dvajsetih letih pa že 1% letno, predvsem v državah z višjim ekonomskim statusom.