Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Med poljščinami v Sloveniji prevladujejo žita, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, obseg pridelave korenovk in gomoljnic se je ustalil na dveh odstotkih njiv. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža metuljnic. Delež pokritih površin preko zime je nad povprečjem EU, a vseeno še ni na nivoju nekaterih kmetijsko bolj razvitih držav.

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.

Eden poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je cestni promet, pri čemer osebna vozila prispevajo kar 20 % vseh izpustov TGP. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zaradi manjše vloge javnega potniškega prometa potrebno kar 2/3 zmanjševanja izpustov TPG doseči z elektrifikacijo voznega parka, ki narekuje zamenjavo obstoječih vozil na fosilna goriva z električnimi vozili (baterijskimi in priključnimi hibridi).

V obdobju 2002-2021 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.