Vročinski valovi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev, saj lahko povzročijo povečano umrljivost. Najbolj ranljive skupine vključujejo starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Analiza povezanosti med vročinskimi valovi in zvečanim oziroma zmanjšanim številom umrlih (časovni niz od leta 2020 do leta 2022) je bila izvedena po diagnozah (vsi vzroki, bolezni obtočil), spolu in starostni skupini (vse starostne skupine in stari 75 let in več).

V obdobju 2002-2023 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na nekaterih merilnih mestih mestnega ozadja (Koper, Nova Gorica Grčna) in na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dolgoročni cilji za varovanje zdravja so preseženi na vseh merilnih mestih. Tudi opozorilna vrednost je v zadnjih letih presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Na območju Primorske in na višje ležečih merilnih mestih beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji končnim uporabnikom na voljo 75 % oskrbe z energijo, kar je največ v opazovanem obdobju. Na ta delež v največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. V termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2022 izgubila skoraj polovica vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 se je Slovenija uvrstila v spodnjo tretjino držav. Proizvodnja električne energije iz SPTE je leta 2021 predstavljala dobrih 6 % celotne proizvodnje v Sloveniji, pri čemer se ta delež v zadnjih letih znižuje.

Okužbe s hrano ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in globalno. V letu 2023 se je incidenca teh okužb v Sloveniji znižala za 7 % v primerjavi z letom 2022, pri čemer so virusne okužbe črevesja najpogostejše. Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, Clostridioides difficile, salmonele in patogene E. coli. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da vsako leto zaradi okužb s hrano zboli vsaj eden od desetih ljudi po svetu, kar predstavlja veliko breme za javno zdravje.