Kazalec prikazuje izobrazbeno raven gospodarjev oziroma nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na podlagi dosežene kmetijske izobrazbe. Njihova ugodna starostna in izobrazbena sestava je eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko pripomorejo k učinkovitejšemu vodenju kmetijskega gospodarstva, saj se le dobro izobraženi, inovativni in ozaveščeni kmetje laže prilagodijo sodobnim gospodarskim, okoljevarstvenim in družbenim razmeram. Število udeležencev izobraževanj v okviru Programa razvoja podeželja kot kazalec ne omogoča neposredne povezave med stopnjo dosežene izobrazbe in okoljsko učinkovitostjo ukrepov kmetijske politike, prikazuje pa pripravljenost nosilcev odločanja na kmetijskih gospodarstvih za izobraževanje in uvajanje okolju prijaznih načinov kmetovanja. Prikazan je tudi delež odraslih, ki so vključeni v programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja na podeželju. Vseživljenjsko učenje je dober instrument za pridobivanje znanja in veščin ljudi na podeželju in prispeva k izboljšanju gospodarskega položaja.

Izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih je precej neugodna. Po podatkih popisa teh gospodarstev iz leta 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 gospodarjev. Kar 72.440 (85,8 %) jih je bilo brez formalne kmetijske izobrazbe in so imeli s kmetijstvom samo praktične izkušnje, nadaljnjih 7.045 (8,3 %) jih je imelo opravljene osnovne tečaje iz kmetijstva, 4.982 (5,9 %) pa formalno kmetijsko izobrazbo. Leta 2016 je bilo izvedeno zadnje vzorčno raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev. Število gospodarjev se je zmanjšalo na 69.671, njihova izobrazba pa se je v obdobju med leti 2000 in 2016 precej izboljšala. Delež gospodarjev, ki imajo s kmetijstvom samo praktične izkušnje, se je zmanjšal na 50,2%.

Po podatkih vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 se izboljšuje tudi izobrazbena sestava gospodarjev med posameznimi starostnimi skupinami. V primerjavi z letom 2005 se je število gospodarjev, ki imajo samo praktične izkušnje v kmetijstvu v starostni skupini do 35 let zmanjšalo za dobro tretjino (37,1 %), medtem ko se je število gospodarjev z osnovno in popolno kmetijsko izobrazbo povečalo za 43,1%. Podoben je položaj v starostni skupini nad 65 let, kjer se je število tistih, ki imajo samo praktične izkušnje v kmetijstvu zmanjšalo za dobro tretjino (33,9 %) število gospodarjev z osnovno in popolno kmetijsko izobrazbo pa se je povečalo za kar 66,7 %. 

V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 se izvaja podukrep Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti, ki je namenjen usposabljanjem, ki so zahtevana ob vstopu ali v času izvajanja obveznosti ukrepov Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje (EK) in Dobrobit živali (DŽ). Izvajajo se tudi usposabljanja na področju trženja in predelave kmetijskih pridelkov ter varnega dela v gozdu. Posebna ciljna skupina so mladi kmetje. V obdobju 2015-2020 se je v okviru tega podukrepa udeležilo 68.476 udeležencev izobraževanj in usposabljanj. Največ udeležencev se je udeležilo izobraževanj na področju ekološkega kmetovanja (26,7 %) in dobrobiti živali (26,4 %), sledijo pa jim mladi kmetje, ki jih je bilo 18,4 %.

V Sloveniji je bilo leta 2016 v programe vseživljenjskega učenja vključenih 42,8 % prebivalcev na podeželju, kar je dobre 3 odstotne točke več kot v letu 2007. To je nekoliko boljše kot znaša povprečje v državah EU-28, kjer je v programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja na podeželju vključenih 39,0 % prebivalcev podeželja. V Romuniji in Grčiji je ta delež znašal manj kot 10 %, medtem ko je bilo v Avstriji, na Nizozemskem in na Švedskem v programe vseživljenjskega učenja vključenih skoraj 60 % prebivalcev na podeželju.