Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.

Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.

Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.

Raba končne energije v stavbah je leta 2021 znašala 1.600 ktoe in je zaostajala za indikativno letno ciljno vrednostjo iz trenutno veljavnega NEPN. Glede na leto prej se je povečala za 4 %, v primerjavi z letom 2005 pa se je zmanjšala za 17 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2021 znašali 1.021 kt CO₂ ekv, s čimer je bil indikativni letni cilj iz trenutno veljavnega NEPN dosežen.

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.