KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Good

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic postopoma narašča. V letu 2021 se je močno povečalo število ISO 14001 certifikatov (za 63), v letu 2022 pa okoljskih marjetic (za 15). Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.

Neutral

Indeks srečnega planeta (HPI) države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem pogoje, da živijo dolgo in srečno življenje brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Slovenija se  je glede na HPI v letu 2019 uvrstila na 53. mesto na svetu (izmed 152. držav, vključenih v izračun) in na 12. mesto med državami EU-27 in Združenim kraljestvom.  Kljub temu, da se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2019 ekološki odtis na prebivalca povečal, pa se je vrednost HPI povečala iz 44,5 na 47,9.

Bad

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.

Bad

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3)  presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.