KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja, ki pa je bil glede na zastavljen cilj (< 0,772 kg CO2 ekv leta 2020) premalo intenziven. Analiza trenda kaže, da bo ciljna vrednost za 2020 dosežena v letu 2022. Težave pri doseganju cilja so med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020.


Kazalec »Povečanje učinkovitosti reje domačih živali« opisuje gibanje izpustov toplogrednih plinov pri prireji mleka, s tem, da so izpusti izraženi na enoto prirejenega mleka. Gre za izpuste metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladiščenjem gnoja ter didušikovega oksida, ki nastane med skladiščenjem gnojil, na paši in zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko krav molznic (vključno s posrednimi izpusti). Zmanjševanje izpustov na tem področju je predvsem posledica izboljšanja učinkovitosti reje, deloma pa tudi posledica izboljšanih načinov reje. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), idr.) kot tudi s financiranjem Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. Kazalec povečanje učinkovitosti reje domačih živali je definiran kot razmerje med izpusti TGP pri reji molznic in količino prirejenega mleka na ravni države.


Grafi

Slika PO13-1: Izpusti TGP pri prireji mleka v obdobju 2005–2020 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2005–2020 [kg CO2 ekv/kg mleka] Ciljne vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/kg mleka]
2005 0,84
2006 0,82
2007 0,82
2008 0,82
2009 0,85
2010 0,85
2011 0,85
2012 0,84 0,84
2013 0,86 0,84
2014 0,84 0,83
2015 0,85 0,82
2016 0,81 0,81
2017 0,82 0,80
2018 0,81 0,79
2019 0,80 0,78
2020 0,79 0,77

Cilji

Ciljna vrednost*1 izpustov TGP na enoto prirejenega mleka za leto 2020 je 0,772 kg CO2 ekv/kg mleka.

Opomba:

*1   Ciljna vrednost iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 je bila leta 2015 prilagojena novi metodiki za vodenje evidenc TGP (0,771, prej 0,824 kg CO2 ekv/kg mleka). Zaradi posodobitev metodike za oceno izpustov je bila ciljna vrednost ponovno prilagojena v letih 2020 (0,786 kg CO2 ekv/kg mleka) in 2021 (0,772 kg CO2 ekv/kg mleka).

 


V Sloveniji je bilo v letu 2020 z rejo krav molznic povezanih 24,5 % vseh izpustov TGP iz kmetijstva. Izpusti na enoto prirejenega mleka so odvisni od učinkovitosti reje. S povečanjem prireje mleka na krmni dan se zmanjša delež energije, ki jo molznice porabijo za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij, zmanjšajo pa se tudi s tem povezane izpuste metana iz prebavil in količina dušika, ki ga živali izločijo z blatom in sečem. Kmetje prispevajo k boljši učinkovitosti reje s selekcijo, t.j. z odbiro učinkovitejših živali in prenosom te lastnosti na naslednje generacije. Na učinkovitost reje vplivajo tudi rejske razmere, vključno z oskrbo živali z vsemi potrebnimi hranili. Na učinkovitost reje vplivajo tudi dejavniki, na katere človek nima neposrednega vpliva, kot so razmere za pridelovanje krme. Posredno na vrednost kazalca vplivajo tudi razmere na svetovnem trgu žit in razmere na lokalnem (t.j. evropskem) trgu mleka. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na račun povečevanja učinkovitosti reje ima biološke meje. Velik potencial za zmanjšanje izpustov imajo predvsem kmetije, na katerih trenutno oskrba živali ni optimalna.

V zadnjih desetletjih so se izpusti TGP na enoto prirejenega mleka zelo zmanjšali. Za obdobje po letu 1990 je bilo značilno hitro zmanjševanje izpustov (od 1,23 kg v letu 1990 na 0,82 kg ekv CO2 na kg mleka v letu 2006 (podatki za to obdobje niso grafično prikazani). Med letoma 2006 in 2013 se je intenzivnost izpustov ponovno povečevala. V zadnjem obdobju (po letu 2013) se kaže jasen trend zmanjševanja, ki pa je za doseganja cilja (0,772 kg CO2 ekv leta 2020) premalo intenziven. Analiza trenda kaže, da bo ciljna vrednost za 2020 dosežena v letu 2022.

Težave pri doseganju cilja bodo med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020. Gre za aktivnost, katere predvideni učinki so bili upoštevani pri pripravi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih TGP na kg prirejenega mleka se pripravijo na zahtevo. Izračunani so na podlagi vmesnih podatkov pri pripravi nacionalnih poročil o izpustih toplogrednih plinov*2 in jih vodi ARSO, izračuni pa so pripravljeni na KIS.

Metodologija obdelave podatkov:

Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • Izpusti metana iz prebavil krav molznic, izpusti metana pri skladiščenju blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpusti didušikovega oksida med skladiščenjem blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpusti didušikovega oksida, ki se sprostijo zaradi paše krav molznic, izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili, ki so jih prispevale molznice, posredni izpusti didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v zrak (NH3 in NOX) in posredni izpusti didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v vode (predvsem nitrati) (vse v kt CO2 ekv na leto).
  • prireja mleka v Sloveniji (1.000 kg) je skupna količina v Sloveniji prirejenega mleka po podatkih SURS. Podatki so objavljeni pod rubriko »Prireja mleka in jajc« pod naslovom »Namolzeno kravje mleko - skupaj«. Objavljeni podatki so podani v tisočih litrov in jih je treba za namene priprave tega kazalca preračunati v kg. Pri tem se uporabi faktor 1,03.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti CH4, ki nastanejo zaradi reje krav molznic

Gg

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si);

Evropska okoljska agencija (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/)

2005-2020

februarja za predpreteklo leto

enkrat letno

14. 4. 2021

da

Izpusti N2O, ki nastanejo zaradi reje krav molznic

Gg

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si);

Evropska okoljska agencija (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/)

 

2005-2020

februarja za predpreteklo leto

enkrat letno

14. 4. 2021

da

Namolzeno kravje mleko

1.000 kg

SURS

2005-2020

decembra za preteklo leto

enkrat letno

29. 10. 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opomba:

*2   Slovenia’s National Inventory Report 2022. Submission under the Regulation 525/2013/EC Repealing Decision 280/2004/EC. ARSO, Ljubljana, 2022.

Datum zajema podatkov