Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017 – 2020 ter Energetski koncept Slovenije

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN URE 2020) je drugi akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Akcijski načrt zajema bistvene ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU - povečanju energetske učinkovitosti za 20 %. Cilj je, da raba primarne energije v Sloveniji v letu 2020 ne bo presegla 7,125 Mtoe, kar pomeni, da se glede na izhodiščno leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 % Uspešnost izvajanja AN URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.

Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta:

• zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta 2030 glede na raven iz leta 1990.
• zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki skladno z Energetskim zakonom (EZ-1) na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.

Poraba energije v kmetijstvu je prikazana z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Porabo plinskega olja smo ocenili v povezavi s kmetijskimi zemljišči v uporabi, in sicer ob upoštevanju porabe 140 l/ha (Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003). Celotno porabo plinskega olja smo izračunali na podlagi kmetijskih zemljišč v uporabi, izrazili pa z energijo plinskega olja v TJ. Pri tem velja poudariti, da ne gre za podatke o dejanski porabi, temveč za grobo oceno.

Porabo električne energije v kmetijstvu smo izračunali na podlagi podatkov iz Statističnega urada Republike Slovenije. Njihovi Ekonomski računi v kmetijstvu vsebujejo tudi ocene o porabi električne energije v kmetijstvu. Navajajo strošek za porabljeno električno energijo v kmetijstvu. SURS tudi vodi statistiko drobno prodajnih cen za električno energijo. Iz teh cen Oddelek za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije izračuna povprečno ceno električne energije porabljene v kmetijstvu (med tednom 2/3 ur z visoko tarifo in 1/3 z nizko, vikendi ter prazniki 0-24 nizka tarifa). To ceno Oddelek za ekonomiko kmetijstva uporablja tudi v svojih kalkulacijah za kmetijstvo. Iz stroškov za porabljeno električno energijo v kmetijstvu in povprečno ceno električne energije smo izračunali porabo električne energije v kWh.

Podatke o porabljeni energiji za proizvodnjo mineralnih gnojil smo izračunali po podatkih o porabi mineralnih gnojil, površini kmetijskih zemljišč v uporabi (Statistični urad Republike Slovenije) in glede na potrebno energijo za proizvodnjo 1 kg hranila (European Environment Agency).

• Prednosti in slabosti kazalca: Nekateri izvorni podatki za kazalec so merljivi, drugi pa izhajajo iz ocen SURS-a ali Kmetijskega inštituta Slovenije.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Nekateri izračuni za kazalec temeljijo na podatkih , ki so ocene SURS-a in KIS-a.
                Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glede na izbrano metodiko in izračun je kazalec zanesljiv.
                Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Potrebni podatki za izračun kazalca se redno zbirajo na SURS-u in na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
  Relevantnost: 1
  Točnost: 1
  Časovna primerljivost: 2
  Prostorska primerljivost: 1

Evropski podatki za porabo energije so pridobljeni iz podatkov Eurostat-a in so prikazani za leto 2016.

Prikazana je posredna poraba energije, ki je izračunana iz Eurostat podatkov za porabljena mineralna gnojila in površin kmetijskih zemljišč v uporabi. Za neposredno energijo smo uporabili podatke Eurostat-a o »Final consumption - other sectors - agriculture and forestry - energy use«.

Izvorna baza podatkov: European Commission, Eurostat

Skrbnik podatkov: Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 16.10.2019

Podatki za obdobje: 2016

Geografska pokritost: EU-28 (Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo

• Prednosti in slabosti kazalca: Glede na uporabljene podatke in metodiko izračuna so podatki ustrezni.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
       Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zaradi preglednosti kazalca smo uporabili podatke samo za zadnje dostopno leto.
       Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Uporabljeni podatki se na EUROSTAT-u redno zbirajo.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
  Relevantnost: 1
  Točnost: 2
  Časovna primerljivost: 1
  Prostorska primerljivost: 1

• Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-energetsko-ucinkovitost/)
• Energetski koncept Slovenije (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/energetski-koncept-slovenije/)