Ključno sporočilo
Good

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.


Ohranjenost gozdov je kazalec, ki kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Drevesna sestava je ena izmed osnovnih informacij, ki jih zbiramo pri opisovanju gozdnih sestojev.  Ohranjenost drevesne sestave določimo s primerjavo deleža dejanskih lesnih zalog po drevesnih vrstah z naravno drevesno sestavo, upoštevajoč gozdne rastiščne tipe, zastopane v posameznem odseku. Kazalec je podlaga za analize trajnosti gozda in izhodišče za gozdnogojitvene odločitve. Podatki so prikazani za obdobje 2001–2020.

Glede na delež rastišču tujih drevesnih vrst ločimo štiri kategorije ohranjenosti gozdov:

  • ohranjeni (tuje drevesne vrste je do 30%);
  • spremenjeni (tuje drevesne vrste je 31 do 70%);
  • močno spremenjeni (tuje drevesne vrste je 71 do 90%);
  • izmenjani (tuje drevesne vrste je več kot 90%).

Po definiciji State of Europe’s Forests (2020) so gozdovi razdeljeni na stopnje, kjer se ohranjenost oziroma naravnost gozda odraža v intenzivnosti in zgodovini človekovih posegov. Gozdovi so razdeljeni na naslednje stopnje:

  • nedotaknjeni (Undisturbed by men): proces naravnega razvoja gozdov ni moten, gozd ima naravno sestavo drevesnih vrst, naravno starostno strukturo in se obnavlja po naravni poti ter je brez vidnih znakov človekove dejavnosti;
  • pol naravni (Semi-natural): v gozdovih se gospodari, vendar imajo nekatere značilnosti nedotaknjenih gozdov. Hkrati se v te gozdove štejejo tudi plantaže, ki so jih prepustili naravnemu razvoju. Zelo široka kategorija gozdov;
  • plantaže (Plantations): običajno predstavljajo ekosisteme, umetno vzpostavljene s sajenjem ali sejanjem, pogosto z vnesenimi drevesnimi vrstami. Ti gozdovi so gospodarjeni zelo intenzivno.

Ti dve metodologiji nista neposredno primerljivi, hkrati pa je tudi pomembno poudariti, da v Sloveniji plantaže niso del gozda.


Grafi

Slika GZ02-1: Ohranjenost drevesne sestave
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2020)

Prikaži podatke
površina [hektar] izmenjani [odstotek] močno spremenjeni [odstotek] spremenjeni [odstotek] ohranjeni [odstotek]
2001 1142869 2,76 8,27 33,09 55,87
2002 1149633 2,76 8,30 33,13 55,90
2003 1157824 2,76 8,66 34,02 54,56
2004 1163812 2,75 8,64 37,45 51,17
2005 1169196 2,73 8,85 36,76 51,74
2006 1173847 2,64 8,62 37,75 50,99
2007 1183252 2,59 9,05 33,50 54,86
2008 1185145 2,59 9,25 33,41 54,75
2009 1186104 2 10 33 55
2010 1185169 2,81 9,77 33,23 54,19
2011 1184369 2,86 10,05 33,18 53,91
2012 1184526 2,80 10,41 33,50 53,28
2013 1183433 2,86 10,44 33,52 53,18
2014 1181943 2,91 10,39 33,67 53,03
2015 1182016 2,91 10,39 33,67 53,03
2016 1182278 3 10 34 53
2017 1180281 3 10 34 53
2018 1177244 3 11 34 52
2019 1176754 3 10 35 52
2020 1176069 3 10 35 52

Cilji

  • Trajnostni razvoj gozda kot ekosistema v smislu njegove biotske raznovrstnosti ter vseh njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij;
  • pri gospodarjenju z gozdom naj se upošteva sonaravno gospodarjenje, tako da se zagotavlja pestra, raznovrstna in predvsem naravna sestava drevesnih in grmovnih vrst vseh razvojnih faz;
  • slediti naravnemu sukcesijskemu razvoju gozdov tam, kjer so bili v preteklosti močneje spremenjeni oziroma degradirani;
  • ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb, vključno z naravnemu razvoju povsem prepuščenih površinah gozda;
  • poudarek v prihodnje mora biti na preprečevanju negativnih vplivov na gozdove in ne na blaženju in obnovi škode. Da se bodo gozdovi lahko odzvali na prihodnje grožnje in trende, je treba povečati gensko raznolikost in zaščititi ogrožene genske vire.

Ohranjenost (spremenjenost) gozdov je rezultat človekovega delovanja s katerim je povzročil, da se je naravna drevesna sestava spremenila. Vendar pa so goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in zato velik delež težko dostopnih gozdov poglavitni vzroki, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev.

Danes delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov, je le nekaj več kot desetino. Vzrok za odmik od ohranjenih gozdov je v največji meri posledica vnosa in širjenja iglavcev na za njih neprimernih rastiščih, prav tako pa tudi vnos tujerodnih oziroma invazivnih vrst. Stopnja ohranjenosti gozdov je povezana predvsem z dostopnostjo gozdnih zemljišč, pa tudi s proizvodno sposobnostjo rastišč, zgodovino gozdov in interesom lastnikov za gospodarjenje s sestoji.

Odmik od naravnega stanja je nastal zaradi neustreznega gospodarjenja v preteklosti. To je predvsem posledica sajenja smreke po vzoru nemške šole gospodarjenja z gozdovi, zlasti na Štajerskem, Koroškem in ponekod na Gorenjskem, ter sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razširjanja z lastno semenitvijo na Krasu. Med močno spremenjene in izmenjane gozdove uvrščamo tudi pionirske gozdove z grmišči. Sem uvrščamo tudi sestoje, ki ji preraščajo tujerodne in/oziroma invazivne vrste (robinja, pajesen). Prav spremenjena oziroma osiromašena drevesna sestava je dolgoročno najbolj kritična, saj največkrat pomeni tudi zmanjšano stabilnost sestojev in hkrati celotnega ekosistema.

Spremenjena drevesna sestava, vpliva na biološko in ekološko stabilnost celotnega ekosistema od tal do ostalih rastlinskih vrst. Je razlog za manjšo odpornost slovenskih gozdov in s tem za večjo poškodovanost (posebno iglavcev ). Več je tudi naravnih nesreč, kot so snegolom, žled, vetrolom, ki ogrožajo manj stabilen gozd. Večji delež črnega bora na kraškem območju skupaj s sušo v poletnih mesecih povečuje verjetnost gozdnih požarov. Rastiščem neprimerne drevesne vrste (npr. smreka) so v sušnih in toplejših letih pod velikim stresom in zato manj odporne na napad podlubnikov.

Z načrtnim delom, s povečevanjem deleža listavcev v smrekovih sestojih in postopnimi posrednimi premenami se stanje sestojev, v pogledu naravne drevesne sestave, izboljšuje.

Celovit pogled nam pokaže, da lahko naše gozdove zaradi ohranjenosti in raznovrstnosti pojmujemo kot veliko naravno vrednoto, ki je pomembna za slovenski in tudi za širši evropski prostor. S sonaravno usmeritvijo gospodarjenja z gozdovi slovensko gozdarstvo varuje in neguje to pomembno vrednoto in s tem opravlja tudi pomembno kulturno poslanstvo.

Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven in dolgotrajen proces in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom tudi v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji. Predvidevamo, da se bo v tem času pomembneje zmanjšal predvsem delež kategorije močneje spremenjenih gozdov ter da bo šel razvoj kazalca v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07) in A new EU Forest Strategy: for forests and the forest-based sector.

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let. Tako so med podatki, ki jih prikazujemo v letu 2020 upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2011 do 2020.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Metodologija, ki je podlaga za izračun ohranjenosti gozdov, je podrobneje opisana v publikaciji Bončina in Robič(1998) oziroma v članku Bončina s sod. (2017).
Njeno uporabo v gozdnogospodarskih načrtih pa določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.
V fazi obnove posameznega gozdnogopodarskega načrta se za vsako osnovno ureditveno enoto (odsek) na podlagi ugotovljenega stanja (dejansko razmerje drevesnih vrst) in rastišča, ki definira naravno drevesno sestavo s pomočjo evklidske razdalje izračuna ohranjenost drevesne sestave. Razmerje drevesnih vrst se izračuna na podlagi njihovega deleža v skupni lesni zalogi. Dejanske lesne zaloge po drevesnih vrstah v odseku pridobimo na podlagi ocenjenih vrednosti pri opisih sestojev, ki so korigirane z vrednostmi na stalnih vzorčnih ploskvah. Ocenjene (pričakovane) vrednosti lesnih zalog pa določa rastišče.
Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Ohranjenost drevesne sestave

%

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

2001-2020

1. april, za preteklo leto

Letno

31. december 2020

Ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Bončina, A., Robič, D., 1998. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva 57, str. 113–130.
  • Bončina, A., Klopčič, M., Simončič, T., Dakskobler, I., Ficko, A., Rozman, A. 2017 A general framework to describe the alteration of natural tree species composition as an indicator of forest naturalness). Ecological Indicators 2017 Vol.77 pp.194-204
  • United NationsStrategic Plan for Forests 2030 as contained in ECOSOC Resolution 2017/4(E/RES/2017/4)
  • State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE.
  • Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10).