KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljujejo procesi koncentracije, medtem ko so se v živinoreji ti procesi upočasnili. Kljub vsemu pa je zaradi majhnosti (v povprečju), konkurenčnost slovenskih kmetij v primerjavi z EU–28 nizka. Kljub strukturnim spremembam Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU–28 za okoli dvakrat in se tako uvršča v skupino članic z najneugodnejšo strukturo kmetijstva. Zaostanek za državami z razvitejšim kmetijstvom se v zadnjih letih ne zmanjšuje. Še vedno kar 60% kmetijskih gospodarstev gospodari na manj kot 5 hektarih kmetijskih zemljišč in v tem velikostnem razredu je več kot petina vse kmetijskih zemljišč v uporabi. Potrebno pa je izpostaviti, da ima lahko pretirano spodbujanje konkurenčnosti in povečanje koncentracije kmetijske proizvodnje za posledico zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter povečanje obremenitev na okolje.


Kazalec prikazuje spremembe velikostne strukture kmetijskih gospodarstev glede na fizično ali ekonomsko velikost. Na koncentracijo kmetijske pridelave vplivajo predvsem spremembe v številu kmetijskih gospodarstev, rabi kmetijskih zemljišč, spremembe v številu glav velike živine na živinorejskih gospodarstvih, obseg vloženega dela in spremembe ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev. Prikazana je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in državah EU–28, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v uporabi in povprečno število glav velike živine (GVŽ) na kmetijskih gospodarstvih, ki redijo živino. Prikazane so tudi spremembe delovne sile in ekonomske velikosti na kmetijskih gospodarstvih.


Grafi

Slika KM34-1: Število kmetijskih gospodarstev po velikostnih razredih KZU
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2000 [število] 2010 [število] 2016 [število]
Povprečna velikost KZU/gospodarstvo 5,62 6,36 6,86
do 5 ha KZU 53428 45728 41919
5-50 ha KZU 32864 28466 27391
več kot 50 ha KZU 175 452 593
Skupaj 86467 74646 69903
Slika KM34-2: Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2000 [število] 2010 [število] 2016 [število]
do 5 ha KZU 127511 105162 98318
5-50 ha KZU 320073 312522 316202
več kot 50 ha KZU 38294 56750 65069
Skupaj 485878 474434 479589
Slika KM34-3: Kmetijska gospodarstva z živino po velikostnih razredih GVŽ
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum Zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2000 [število] 2010 [število] 2016 [število]
Povprečna velikost GVŽ/gospodarstvo 6,07 7,19 7,51
do 5 GVŽ 51268 37459 35932
5-50 GVŽ 25733 20336 18789
več kot 50 GVŽ 451 853 1061
Skupaj 77452 58648 55782
Slika KM34-4: Glave velike živine po velikostnih razredih GVŽ
Viri:

VIR: SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2000 [število] 2010 [število] 2016 [število]
do 5 GVŽ 95286 63680 55717
5-50 GVŽ 305847 273645 260896
več kot 50 GVŽ 69365 84227 102072
Skupaj 470498 421553 418684
Slika KM34-5: Število kmetijskih gospodarstev po velikostnih razredih ekonomske velikosti
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2007 [število] 2010 [število] 2016 [število]
Povprečna velikost SO/gospodarstvo 11746,99 12233,66 16576,87
do 8.000 EUR 52267 51461 41107
8.000-25.000 EUR 16417 15644 19175
več kot 25.000 EUR 6654 7541 9621
Skupaj 75338 74646 69903
Slika KM34-6: Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev po velikostnih razredih ekonomske velikosti
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2007 [število] 2010 [število] 2016 [število]
do 8.000 EUR 174903 173782 154750
8.000-25.000 EUR 222471 210709 257778
več kot 25.000 EUR 487621 528703 746245
Skupaj 884995 913194 1158773
Slika KM34-7: Polnovredne delovne moči po velikostnih razredih KZU
Viri:

SURS, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema pdatkov: 10. 10. 2020

Prikaži podatke
2000 [%] 2010 [%] 2016 [%]
do 5 ha KZU 51049 33398 35231
5-30 ha KZU 52812 38291 38649
več kot 30 ha KZU 3949 5324 6087
Skupaj 107809 77012 79967
Table KM34-8: Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev v državah EU-28 v letu 2016
Viri:

EUROSTAT, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 11. 10. 2020

Prikaži podatke
Število kmetijskih gospodarstev [Število] Kmetijska zemlja v uporabi (ha) [Število] Število gospodarstev z živino [Število] Število GVŽ [Število] Ekonomska velikost (000 EUR) [Število] Polnovredne delovne moči [Število]
Avstrija 132500 2669750 93920 2432030 6141561460 101740
Belgija 36890 1354250 25440 3772750 8037986420 55350
Bolgarija 202720 4468500 134970 1094240 3842891030 255520
Ciper 34940 111930 9980 172080 616692170 18740
Češka 26530 3455410 18680 1756520 5081940920 103270
Danska 35050 2614600 20670 4128470 10062442040 49480
Estonija 16700 995100 6960 279330 801547060 19880
Finska 49710 2233080 16610 1102310 3514583720 81630
Francija 456520 27814160 247570 22081990 61343138670 708170
Grčija 684950 4553830 238520 2102870 7574803910 457150
Hrvaška 134460 1562980 91470 754710 2034939130 160460
Irska 137560 4883650 126590 6199890 6324900700 160740
Italija 1145710 12598160 154680 9467720 51689024310 897090
Latvija 69930 1930880 44970 498640 1221341010 76860
Litva 150320 2924600 95300 849990 2226207560 148350
Luksemburg 1970 130650 1540 173600 365008400 3500
Madžarska 430000 4670560 261540 2444890 6532474660 394410
Malta 9210 11120 2740 32470 98016860 5340
Nemčija 276120 16715320 184690 18182310 49249020560 502610
Nizozemska 55680 1796260 36960 6819960 23087034100 147200
Poljska 1410700 14405650 718240 9443240 25005635420 1649400
Portugalska 258980 3641690 172350 2223720 5144206850 313830
Romunija 3422030 12502540 2567430 4828780 12105491800 1640120
Slovaška 25660 1889820 16120 621590 1931433530 47190
Slovenija 69900 488400 56580 512120 1158773470 82390
Španija 945020 23229750 216700 14442530 38365605150 822370
Švedska 62940 3012640 34290 1699990 5158678850 55940
Zdr. kraljestvo 185060 16673270 138050 13340200 25403447340 284940
Table KM34-9: Koncentracija kmetijske pridelave na kmetijskih gospodarstvih v državah članicah EU-28 v letu 2016
Viri:

EUROSTAT, preračuni KIS

Opomba:

Datum zajema podatkov: 11. 10. 2020

Prikaži podatke
Povprečna velikost KZU/ha [ha] Povprečno število GVŽ [Število] PDM/ha KZU [Število] Povprečna velikost ekonomske velikosti [EUR]
Avstrija 20,15 25,89 0 46351,41
Belgija 36,71 148,30 0,04 217890,66
Bolgarija 22,04 8,11 0,06 18956,64
Ciper 3,20 17,24 0,17 17650,03
Češka 130,25 94,03 0,03 191554,50
Danska 74,60 199,73 0,02 287088,22
Estonija 59,59 40,13 0,02 47996,83
Finska 44,92 66,36 0,04 70701,74
Francija 60,93 89,19 0,03 134371,20
Grčija 6,65 8,82 0,10 11058,92
Hrvaška 11,62 8,25 0,10 15134,16
Irska 35,50 48,98 0,03 45979,21
Italija 11,00 61,21 0,07 45115,28
Latvija 27,61 11,09 0,04 17465,19
Litva 19,46 8,92 0,05 14809,79
Luksemburg 66,32 112,73 0,03 185283,45
Madžarska 10,86 9,35 0,08 15191,80
Malta 1,21 11,85 0,48 10642,44
Nemčija 60,54 98,45 0,03 178360,93
Nizozemska 32,26 184,52 0,08 414637,83
Poljska 10,21 13,15 0,11 17725,69
Portugalska 14,06 12,90 0,09 19863,34
Romunija 3,65 1,88 0,13 3537,52
Slovaška 73,65 38,56 0,02 75270,21
Slovenija 6,99 9,05 0,17 16577,59
Španija 24,58 66,65 0,04 40597,66
Švedska 47,87 49,58 0,02 81961,85
Zdr. kraljestvo 90,10 96,63 0,02 137271,41

Cilji

  • Slovenija potrebuje takšno strukturo kmetijskih gospodarstev, ki bo ekonomsko učinkovita, okoljsko vzdržna, ki bo ohranjala naravne vire in vitalno podeželje.
  • Glavni cilji kmetijske politike so izboljšanje posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, zagotavljanje prehranske varnosti in izboljšanje produktivnosti dela na kmetijskih gospodarstvih.

Po podatkih zadnjega vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v Sloveniji leta 2016 s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo nekaj manj kot 70 tisoč kmetijskih gospodarstev (KMG). V primerjavi z letom 2000, se je njihovo število zmanjšalo za okoli petino oziroma za skoraj 17 tisoč KMG. V letu 2016 so KMG uporabljala nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč, kar je dober odstotek manj kot leta 2000. Povprečna velikost KMG je leta 2016 znašala 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) na gospodarstvo, kar je skoraj četrtina (22 %) več kot v letu 2000, ko je znašala 5,6 ha KZU/KMG.

Na proces koncentracije kmetijskih zemljišč kažejo tudi spremembe velikostne strukture kmetijskih gospodarstev. Zmanjšuje se delež gospodarstev, ki imajo v uporabi do 5 hektarov kmetijskih zemljišč. V tem velikostnem razredu se nahaja 41.919 kmetijskih gospodarstev oz. 60,0 % vseh slovenskih kmetijskih gospodarstev in ta skupaj obdelujejo 98.318 hektarov KZU, kar predstavlja 20,5% vseh KZU. V primerjavi z letom 2000 se je delež gospodarstev v tem velikostnem razredu zmanjšal za 1,8 odstotne točke, delež KZU, ki jo ta gospodarstva obdelujejo, pa za 5,7 odstotnih točk. Nasprotno se je v obdobju 2000–2016 zelo povečalo število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 ha KZU in obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih ta gospodarstva obdelujejo. Leta 2016 je bilo 593 kmetijskih gospodarstev (3,4 krat več kot leta 2000), ki so obdelovala več kot 65 tisoč hektarov KZU (69,) % več kot leta 2000).

Z živinorejo se je leta 2016 ukvarjalo nekaj manj kot 56.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, kar je 21.670 gospodarstev oziroma dobra četrtina (28 %) manj kot leta 2000. Ta gospodarstva so skupaj redila nekaj manj kot 420 tisoč glav velike živine (GVŽ), kar je 11 % manj kot leta 2000. Živinorejska gospodarstva so v povprečju redila 7,5 GVŽ, kar je slaba četrtina več (23,6 %) kot leta 2000, ko so redila 6,1 GVŽ na gospodarstvo. Število GVŽ se je zmanjšalo v vseh velikostnih razredih. V velikostnem razredu do 5 GVŽ je bilo leta 2016 skoraj dve tretjini vseh kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino, njihov delež pa se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal za 2,2 odstotni točki. Ta gospodarstva so leta 2016 redila nekaj manj kot 56 tisoč GVŽ, kar je 41,5 % manj kot leta 2000. V obdobju 2000–2016 se je več kot podvojilo število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 GVŽ, ki so redila 102 tisoč GVŽ. Leta 2016 so na gospodarstvih v tem velikostnem razredu redili že skoraj četrtino vseh GVŽ, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 2000.

Skupni vložek dela v slovenskem kmetijstvu, vključno s sezonskim in priložnostnim delom ter strojnimi storitvami, izražen v polnovrednih delovnih močeh (PDM), je leta 2016 znašal 79.967 PDM. To je kar četrtina (–26 %) manj kot ob popisu leta 2000. Povprečno število PDM na kmetijsko gospodarstvo je leta 2016 znašalo 1,14 PDM/gospodarstvo, medtem ko je leta 2000 znašalo 1,24 PDM/gospodarstvo. Leta 2016 je vložek dela na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi znašal 17 PDM na 100 ha KZU. V primerjavi z letom 2000, ko je znašal vložek dela na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi 22 PDM na 100 ha KZU, se je delovna intenzivnost pomembno izboljšala.

Slovenska kmetijska gospodarstva so v letu 2016 dosegla skupni standardni prihodek v višini 1,15 milijarde EUR. Glede na velikostne razrede ekonomske velikosti je bilo v letu 2016 skoraj 60 % KMG v razredih do 8.000 EUR, kar je dobrih 10 odstotnih točk več kot leta 2000. Ta gospodarstva so skupaj ustvarila 13 % standardnega prihodka. Leta 2007 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila skoraj 20 % standardnega prihodka. Dobra četrtina gospodarstev in 22 % standardnega prihodka je bilo leta 2016 v razredih ekonomske velikosti med 8.000 in 25.000 EUR. Leta 2007 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila skoraj 25 % standardnega prihodka. Leta 2016 je le okoli desetina kmetijskih gospodarstev (14 %) dosegla ekonomsko velikost nad 25.000 tisoč EUR, v tem velikostnem razredu pa je bilo ustvarjenega skoraj dve tretjini standardnega prihodka. Leta 20007 je bilo v tem velikostnem razredu ustvarjenega dobra polovica (55,0 %) standardnega prihodka.

V letu 2016 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–28 obdelovalo 16,6 hektara KZU. Največja kmetijska gospodarstva so na Češkem, kjer v povprečju obdelujejo 132 hektara na kmetijsko gospodarstvo, sledita pa Združeno kraljestvo (z 91 ha) in Slovaška (z 79 ha). Najmanjša kmetijska gospodarstva so na Malti, kjer v povprečju obdelujejo le dober hektar KZU na gospodarstvo ter na Cipru in v Romuniji, kjer obdelujejo nekaj več kot 3 hektarje. Slovenija s 6,9 hektara KZU na gospodarstvo spada v krog držav z najmanjšo povprečno velikostjo kmetijskih gospodarstev v EU.

Z živinorejo se je v državah EU–28 v letu 2016 ukvarjalo 5,7 milijona kmetijskih gospodarstev, kar je 55 % vseh, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Skupaj so redila nekaj več kot 131 milijonov glav velike živine. V letu 2016 so živinorejska kmetijska gospodarstva v EU–28 v povprečju redila 22,9 GVŽ, kar je več kot dva krat več kot v Sloveniji kjer so redila 9,1 GVŽ na gospodarstvo. Po stopnji koncentracije so v ospredju predvsem tradicionalne živinorejske države, kot so Danska, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, kjer v povprečju redijo več kot 100 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

V državah EU–28 je v letu 2016 na kmetijskih gospodarstvih delalo nekaj več kot 9 milijonov polnovrednih delovnih moči (PDM). Povprečno kmetijsko gospodarstvo v EU–28 zaposluje 0,9 PDM. Največje število PDM na gospodarstvo ima Češka (3,9 PDM), sledita pa ji Nizozemska (2,6 PDM) in Slovaška (1,8 PDM). Tudi Slovenija ima v primerjavi z EU–28 nadpovprečno zaposlenost na kmetijskih gospodarstvih (1,1 PDM). Najmanjša je zaposlenost na Cipru in v Romuniji, kjer je v povprečju zaposlenih manj kot 0,5 PDM na kmetijsko gospodarstvo.

Leta 2016 je povprečna ekonomska velikost, merjena s standardnim prihodkom na gospodarstvo, v državah EU–28 znašala 34.784 EUR. Med posameznimi državami prednjači Nizozemska z več kot 400.000 EUR standardnega prihodka na gospodarstvo, medtem ko je v Romuniji povprečna ekonomska velikost le nekaj več kot 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija z nekaj več kot 16.500 EUR na gospodarstvo spada v krog držav, ki močno zaostajajo za povprečjem EU–28.

Primerjava podatkov Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 in vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 kažejo, da v Sloveniji potekajo procesi koncentracije kmetijske pridelave, predvsem na račun zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in izboljšanja produktivnosti dela. Kljub temu, da so se v obravnavanem obdobju povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, produktivnost dela in ekonomska velikost pomembno izboljšali, še vedno močno zaostajamo za povprečjem v državah EU–28. Glede na to, da strukturne spremembe potekajo počasi, pa tudi nadaljevanje teh trendov ne bo bistveno povečalo obremenitev na okolje.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (ReSURSKŽ) in Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so uporabljeni neposredno, oziroma so po potrebi agregirani za leta in velikostne razrede, ki jih prikazujemo v kazalcu.

Izvorna baza podatkov
Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU]
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
Podatki za obdobje: 2000, 2010, 2016 (Podatki o ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev so prikazani za leta 2007, 2010 in 2016)
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni na: SI-STAT podatkovni portal; področje Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, podpodročje Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva Zemljišča in raba zemljišč, Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU], Slovenija, večletno

Povezava: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516502S.px

Izvorna baza podatkov
Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih glav velike živine [GVŽ]
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000, 2010, 2016 (Podatki o ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev so prikazani za leta 2007, 2010 in 2016)
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni na: SI-STAT podatkovni portal; področje Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, podpodročje Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva Zemljišča in raba zemljišč, Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU], Slovenija, večletno

Izvorna baza podatkov
Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih, Obseg vloženega dela v polnovrednih delovnih močeh [PDM] po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU]
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000, 2010, 2016 (Podatki o ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev so prikazani za leta 2007, 2010 in 2016)
Geografska pokritost
Slovenija
Description

SI-STAT podatkovni portal; področje Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, podpodročje Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih, Obseg vloženega dela v polnovrednih delovnih močeh [PDM] po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU], Slovenija, večletno

Izvorna baza podatkov
Kmetijska gospodarstva, ekonomska velikost, KZU, GVŽ in PDM po velikostnih razredih ekonomske velikosti, Slovenija, večletno
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000, 2010, 2016 (Podatki o ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev so prikazani za leta 2007, 2010 in 2016)
Geografska pokritost
Slovenija
Description

SI-STAT podatkovni portal; področje Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, podpodročje Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva, Tipologija kmetijskih gospodarstev, Kmetijska gospodarstva, ekonomska velikost, KZU, GVŽ in PDM po velikostnih razredih ekonomske velikosti, Slovenija, večletno

Skrbnik podatkov

 EUROSTAT

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2016
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU–28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
Description

Podatki o velikostni strukturi kmetijskih gospodarstev za države članice Evropske unije (EU–28) za leto 2016 so povzeti iz spletne strani EUROSTAT.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Statističnega urada RS. V metodoloških pojasnilih je navedeno, da se podatki zbirajo v okviru raziskovanja Strukture kmetijskih gospodarstev (vzorčna raziskovanja med dvema popisoma) oziroma s Popisom kmetijstva (vsakih deset let). Glavni namen objave podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev je prikaz strukture kmetijske proizvodnje, opreme in delovne sile ter prikaz podatkov o kmetijskih gospodarstvih, ki so primerljivi s podatki drugih držav članic EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca: Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se izvaja od leta 2000 dalje. Raziskovanje je bilo po evropskih uredbah izvedeno v letih 2000,2003, 2005, 2007, 2010, 2013 in 2016. V letih 2000 in 2010 je bilo izvedeno kot popis kmetijstva, v preostalih letih pa kot vzorčno raziskovanje. Potrebno je poudariti, da so koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji drugačni kot na ravni Eurostata, zato se podatki za Slovenijo in primerjavo držav EU28 o številu GVŽ in povprečno število GVŽ/kmetijsko gospodarstvo razlikujejo
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Na spletni strani Eurostat so objavljeni podatki o velikostni strukturi kmetijskih gospodarstev za 28 držav članic Evropske unije (EU–28). Podatke posredujejo države članice v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih, zakonsko določenih rokih, pa se izvajajo vzorčna raziskovanja.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatke o kmetijski izobrazbi gospodarjev na družinskih kmetijah, poroča Statistični urad RS na Eurostat in so primerljivi med državami EU–28.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca: Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU–28) in EUROSTAT-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.
         Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1