V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in vertikalne ter horizontalne strukturiranosti sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.

Leta 2020 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 3 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, so do leta 2017 vztrajno rasle, v zadnjih letih pa je prišlo do njihovega zmanjšanja. Leta 2021 so se v primerjavi z letom prej sicer spet nekoliko povečale, za 3 %. Izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, ki so se glede na leto 2020 sicer zmanjšale, vendar so še vedno predstavljale 31 % vseh spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP.

Implicitna stopnja obdavčitve energije skozi celotno opazovano obdobje niha, v zadnjem obdobju pa postopoma pada. Leta 2021 je bila vrednost kazalca za Slovenijo za 7% nižja od povprečja EU-27. Pred letom 2009, ko se je znatno povečala, je bila od povprečja EU opazno nižja. Vzrok razlik so predvsem razlike v strukturi rabe energije, kjer je v Sloveniji izrazito večji delež tekočih goriv za pogon motornih vozil, in v višini obdavčitve posameznih energentov. Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalca glede na raven v EU.