Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2022 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2022 so v EU-28 narasli za skoraj četrtino. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje, otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.

Med poljščinami v Sloveniji prevladujejo žita, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, obseg pridelave korenovk in gomoljnic se je ustalil na dveh odstotkih njiv. Opaziti je počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža metuljnic, a se je ta delež v zadnjih letih ustalil na približno 15 %. Delež pokritih površin preko zime je nad povprečjem EU, a vseeno še ni na nivoju nekaterih kmetijsko bolj razvitih držav.

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2022 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

V Sloveniji se je v obdobju 2000–2023 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečevala. Glavna razloga za to sta kontinuirano zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev in relativno stabilen obseg kmetijske pridelave. Koncentracija je potekala predvsem v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Obremenitev s številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, se je v obdobju 2000–2020, podobno kot v izbranih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala.