Evidenca potencialno onesnaženih območij (POO) v Sloveniji od leta 2022 vključuje 671 lokacij, ki zaradi svoje pretekle ali sedanje dejavnosti predstavljajo potencialen vir onesnaženja. Z vzpostavitvijo prve evidenčne baze je Slovenija naredila prvega od šestih korakov sistemskega upravljanja in spremljanja onesnaženih območij. Raziskava stopnje občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju je pokazala, da je prednostna obravnava nujna na 35 POO, zelo potrebna pa na 196 POO.

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V letih od 2018 do 2022 je bilo v Sloveniji prijavljenih 1.152 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kapljični (902), sledijo kontaktni izbruhi (186) in izbruhi povzročeni s hrano (22).

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2021 zmanjšali za 62 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, ogljikovega oksida za 70 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 26 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 81 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, izpusti amonijaka pa za 22 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze o zmanjšanju izpustov v primerjavi z letom 2005.

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.