Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m³/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.

Izpusti TGP v industriji so se leta 2021 v primerjavi z letom prej neznatno znižali. Od leta 2009 dalje v tem sektorju ni opaznega trenda zmanjševanja izpustov TGP.

Izpusti TGP v ETS podsektorju sektorja industrija so se leta 2021 znižali tretje leto zapored in so bili 4,2 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2021 v primerjavi z letom prej povečali za 5,5 %. Delež izpustov iz podsektorja ETS v sektorju industrija je bil leta 2021 57,4-odstoten, delež neETS izpustov pa 42,6-odstoten.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2022 opazno izboljšala, saj se je povečala za 39 %. Največ so k temu prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter tudi proizvodnja neželeznih kovin, najmanj pa proizvodnja jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.