KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO2/mio EUR1995, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Bad

Intenzivnost emisij TGP goriv in energije v prometu v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,9 % nižja od izhodiščne vrednosti iz leta 2010, kar je 2,1 odstotne točke manj od ciljnega zmanjšanja. Intenzivnost se znižuje, vendar prepočasi. Največji prispevek k zmanjšanju intenzivnosti ima primešavanje biogoriv, medtem ko vpliv elektrike ostaja majhen. Na ravni EU sta Švedska in Finska dosegli največje zmanjšanje, medtem ko je deset drugih držav zmanjšalo intenzivnost za vsaj 6 %.

Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2024 znašal 18,4 %. Glede na leto prej se ni spremenil. Rast OVE je zelo počasna in ni zadostna za doseganje ciljev na tem področju.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.

 

Bad

Leta 2024 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,1 milijona evrov oz. 18 % manj kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2024 izplačanih 20,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz. samo 38 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih samo leta 2024.