Obseg in sestavo potniškega prometa izražamo s kazalcem potniškega prometnega povpraševanja – potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali (SURS, 2004). Obseg potniškega prometa izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih.

Obseg in sestava potniškega prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih prevoznih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.

Spremljanje potovalnih vzorcev prebivalcev in razmerij med uporabo raznih prevoznih načinov je v Sloveniji zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov zelo oteženo. Natančnih podatkov o obsegu avtomobilskega prometa v Sloveniji nimamo, tako pa tudi ne celotne slike o obsegu in sestavi potniškega prometa. Kljub temu lahko glede na rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prometu, rast motorizacije, porabo energije v prometu, obremenitev cestne infrastrukture in usmeritve v državah z razpoložljivimi podatki sklepamo, da se celoten obseg potniškega prometa širi, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila. Trditev potrjuje tudi groba ocena obsega prometa z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste. Po tej oceni je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2006 opravljenih 9,8 milijard potniških kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je 2,9 % več kakor leto prej in skoraj 30 % več kakor leta 1997 (DRSC, 2008).

Drugi kopenski prevozni načini (avtobus, vlak) po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prometom. Stanje je zlasti zaskrbljujoče v avtobusnem potniškem prometu, saj je v zadnjem desetletju na primer kar za 2/3 manj potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu, upadajo pa tudi na mestnih avtobusih. Železniški potniški promet po velikem padcu v 90. letih znova počasi narašča. Po drugi strani pa v zadnjih letih zaradi vstopa Slovenije v EU, schengensko območje in novih nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro narašča število letalskih potnikov (leta 2007 kar za 14 %) (Aerodrom Ljubljana, 2008).

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje poselitvene sestave, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prometa v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot središča človeških dejavnosti najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato lahko prve premike k trajnostnemu razvoju prometa pričakujemo prav na ravni mest.

Tudi v EU v potniškem prometu prevladuje osebni avtomobil (leta 2003 75 % potniških kilometrov v EU-15, 74 % v EEA-23 in 73 % v EU-5). Okoljsko zelo pomembna je izrazita rast letalskega potniškega prometa po letu 1990, medtem ko delež potniških kilometrov z avtobusi in vlaki počasi upada (EEA, 2006).