V povprečju v Sloveniji gospodinjstva porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, kar je podobno izdatkom v EU.  Ob tem so največ, petino porabe gospodinjstev obsegali izdatki za prevoz. Energetska revščina je prisotna v približno 7 % gospodinjstev, kar je okrog 62.000 gospodinjstev oziroma 102.000 prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak (zlasti s CO2, HFC, NMVOC, CO in prašnimi delci) in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov.

V Sloveniji je bilo v letu 2023  55 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM₁₀/m³  in 45% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m³, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM₁₀ pod 26 µg/m³.

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2018-2022 je po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme močno izstopala občina Kostel. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2023 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM₁₀,PM_2.5 in ozonom ter razvojem astme pri otrocih.

Vročinski valovi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev, saj lahko povzročijo povečano umrljivost. Najbolj ranljive skupine vključujejo starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Analiza povezanosti med vročinskimi valovi in zvečanim oziroma zmanjšanim številom umrlih (časovni niz od leta 2020 do leta 2022) je bila izvedena po diagnozah (vsi vzroki, bolezni obtočil), spolu in starostni skupini (vse starostne skupine in stari 75 let in več).

V obdobju 2002-2023 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.