Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2023 znašalo 1.445 GWh. Večji del novega prihranka, 65 %, je bil tokrat dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, kjer je bil izveden velik projekt izgradnje plinsko parne enote toplarne. Od ciljne vrednosti za leto 2023 so bili novi prihranki višji za več kot 200 %. Preseženi so bili tudi potrebni skupni letni prihranki za leto 2023 (za 100 %) in potrebni kumulativni prihranki za obdobje 2021–2023 (za 70 %).

Raba končne energije je leta 2023 znašala 4.491 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 5 %. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo ostale rabe. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 je bila raba končne energije nižja za 380 ktoe (- 7,8 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 282 ktoe (- 5,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena. V obdobju 2000‒2023 se je raba končne energije zmanjšala za 1 %. Največ energije, 41 %, se je leta 2023 porabilo v prometu, sledili so sektorji industrija (24 %), gospodinjstva (22 %) in ostala raba (13 %).

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so že šesto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, leta 2023 so se znižali za skoraj 6 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je posledica precej nižjih izpustov TGP v vseh skupinah, največ v skupini predelovalnih dejavnostih. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.