KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 pa je bilo ponovno nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco uvrščamo leto 2023 med najbolj vodnata leta v zgodovini hidroloških meritev. V obdobju 1961–2023 so bila izraziteje nadpovprečno vodnata leta 2013, 2014 in 2023, podpovprečno vodnata pa so bila leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022.

Neutral

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2019 kažejo, da več kot tri četrtine gospodinjstev zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov tako, da kratke razdalje prepešačijo, polovica se jih vozi s kolesom, vsak sedmi uporablja javni prevoz, vsak osmi pa deli avto z drugimi osebami (car sharing). Sedem od desetih gospodinjstev je pripravljenih pri vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avtomobil z drugimi oblikami prevoza.

Neutral

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti.

Good

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO2/mio EUR1995, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %.