Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe, spremembe v dolžini letne rastne dobe ter časovni potek spremembe v 21. stoletju za Slovenijo. Prikazana je tudi sprememba dolžine letne rastne dobe v Evropi.

Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letne rastne dobe, določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C, služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con. Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje dolžine letne rastne dobe omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih ukrepov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.

Dvig povprečne temperature zraka vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961–2024 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe precej spremenljiva med leti, drseče 5-letno povprečje pa kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letne rastne dobe od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2020.

Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985–2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (za več kot 0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.

Rastna doba se bo do konca 21. stoletja še podaljšala. K temu bo doprinesel tako njen zgodnejši začetek kakor tudi njen kasnejši konec. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje. V Sloveniji to lahko pričakujemo na Primorskem, kjer že v sedanjosti lahko beležimo leta, ko povprečna temperatura zraka celo leto ne pade pod vegetacijski prag 5 °C. Zgodnejši začetek rastne dobe prinaša tudi večje tveganje za pojav spomladanske pozebe. Poročilo o naravnih nesrečah, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano navaja, da se je od leta 2010 pozeba z razsežnostmi naravne nesreče pojavila petkrat (2016, 2017, 2021, 2023, 2024). Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi štiri hude poletne suše (2012, 2013, , 2017, 2022).